Ogled vira Dnester

{{Infopolje Reka
| name = Dnester 
| name_other = Дністер <br />  Nistru
| image = Dniester01.jpg
| image_caption = Dnester v Tiraspolu
| source1 = Vzhodni Karpati, Ukrajina 
| mouth = [[Črno morje]], Ukrajina 
| basin_countries = {{UKR}}<br />{{MOL}}
| length = 1362 km 
| source1_elevation = 1000 m
| mouth_elevation = 0 m
| discharge1 = 310 m³/s
| discharge1_max      = 2500 m³/s
| discharge1_min      = 14,7 m³/s
| basin_size = 72.100 km²
| map     = Dniestras.png
| map_caption        = Tok reke Dnester
}}
'''Dnester''' ({{jezik-uk|Дністе́р|Dnister}}, {{jezik-ro|Nistru}}, {{jezik-el|Τύρας|Tíras}},<ref name=Strabon_ii>Strabon, ''Geografija'', ii.</ref>, včasih tudi {{jezik-el|Τύρις|Tíris|label=none}}, {{jezik-la|{{aut|Danastris}} / {{aut|Danaster}}}}<ref>Amijan Marcelin, ''Res gestae'', xxxi. 3. § 3; Jordanes, ''Getica'', 5; [[Konstantin VII. Porfirogenet]], ''[[De administrando imperio]]'', 8.)</ref>)  je reka v vzhodni [[Evropa|Evropi]]. Izvira in teče sprva po [[Ukrajina|Ukrajini]], nato po [[Moldavija|Moldaviji]] in se nazadnje v Ukrajini izlije v [[Črno morje]]. V delu toka predstavlja [[Državna meja|mejo]] med državama, ločuje pa tudi glavnino moldavskega ozemlja od mednarodno nepriznane [[Pridnestrska republika|Pridnestrske republike]].

== Imena ==
Reko je prvi omenil [[Herodot]] v 5. stoletju pr. n. št. kot obmejno [[Skiti|skitsko]] reko z imenom ''Tiras'' (Τύρας). Iz tega hidronima sta nastali tudi imeni antičnega mesta Tiras (Θύρας) na zahodni strani njenega ustja in sodobnega Tiraspola. Enako sta jo imenovala tudi [[Strabon]] in [[Ptolemaj]].

Kasnejši [[Latinščina|latinsko]] pišoči avtorji so jo imenovali ''Danastris'' ([[Amijan Marcelin]]) ali ''Danaster'' ([[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]]).

Ime Dnester izhaja iz [[Sarmati|sarmatskega]] ''Dānu nazdja'', ki lahko pomeni "utesnjena reka"<ref>J.P. Mallory,  V.H. Mair, ''The Tarim Mummies: Ancient China and the Mystery of the Earliest Peoples from the West'', London, Thames & Hudson, 2000, str. 106.</ref> ali "reka na oni strani". Drugi del imena izhaja iz skitskega pridevnika ''tūra'', ki pomeni "hiter" (kurdsko divji, neukročen).

Imena rek Dnester, Dneper, Don, Donec in Donava izhajajo iz iste praindoevropske besede  ''*dānu'' - reka.

== Geografija ==
Dnester izvira v Ukrajini pri mestu Drogobič blizu meje s [[Poljska|Poljsko]] in se izliva v Črno morje. V delu toka predstavlja mejo med Ukrajino in Moldavijo in nato mejo med Moldavijo in Pridnestrsko republiko. Reka se zatem vrne v Ukrajino in se izlije v Črno morje.

V spodnji polovici toka je njen zahodni breg visok in hribovit, medtem ko je vzhodni breg nizek in enoličen. Reka ''[[de facto]]'' predstavlja zahodno mejo evrazijske stepe. Njena najpomembnejša pritoka sta Răut ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] Reut) in Bîc (ukrajinsko Bik).

== Zgodovina ==
V [[neolitik|mlajši kameni dobi]] je bil Dnester središče ene od najbolj naprednih civilizacij na Zemlji. [[Tripiljska kultura|Kukutensko-tripiljska kultura]] je cvetela približno od leta 5300 do 2600 pr. n. št. in za seboj pustila ostanke več tisoč naselij s skupno 15.000 prebivalci, ki so tvorili eno od prvih poljedelskih skupnosti v človeški zgodovini.<ref>М. Ю. Відейко, ''Трипільські протоміста. Історія досліджень'' (M.J. Videjko, ''Tripiljska pramesta: zgodovina odkritij in raziskave''), Kijev, 2002. str. 103-125. Iananu.kiev.ua. Pridobljeno dne 23. avgusta 2012.</ref>

V [[antika|antiki]] so imeli Dnester za eno od največjih rek v evropski [[Sarmati]]ji. Omenjajo jo številni klasični geografi in zgodovinarji: po [[Herodot]]u<ref>Herodot, ''Zgodbe'', iv. 51.</ref>  je izvirala iz velikega jezera, [[Ptolemaj]]<ref>Ptolemaj, ''Geografija'', iii. 5. § 17, 8. § 1, &c.</ref> je njen izvir umestil v [[Karpati|Karpate]], medtem ko je [[Strabon]]<ref name=Strabon_ii/> zapisal, da njen izvir ni znan. Tekla je proti vzhodu vzporedno z reko [[Donava|Ister]] (spodnja Donava) in tvorila del meje med [[Rimska Dakija|Dakijo]] in Sarmatijo. Severovzhodno od izliva Istra se je izlivala v ''[[Črno morje|Pontus Euxinus]]''. Po Strabonu<ref>Strabon, ''Geografija'', vii.</ref>  je bila dolga 900 [[Antične rimske merske enote#Dolžina|stadijev]], po [[Plinij Starejši|Pliniju]] pa (od Psevdostoma) 130 [[Antične rimske merske enote#Dolžina|milj]]  (210&nbsp;km). [[Skimen]]<ref>Skimen, ''Periodos to Nicomedes'', 51.</ref>  jo opisuje kot lahko plovno reko z obiljem rib, medtem ko [[Ovid]]<ref>Ovid,  ''Epistulae ex Ponto''.</ref> govori o njenem hitrem toku.

Od 14. stoletja do leta 1812 je del njenega toka tvoril mejo Kneževine Moldavije in [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Med [[svetovna vojna|svetovnima vojnama]] je del njenega toka razmejeval [[Romunija|Romunijo]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].

Po razglasitvi neodvisnosti [[Moldavija|Republike Moldavije]] leta 1991 se ji majhen del nekdanje Moldavske sovjetske socialistične republike vzhodno od Dnestra ni priključil, ampak se je  razglasil za neodvisno [[Pridnestrska republika|Pridnestrsko republiko]] (Transnistrijo) z glavnim mestom Tiraspol.

== Glavni pritoki ==
'''Desni:''' Bik (romunsko Bîc), Bistrica, Botna, Ikelj (romunsko Ichel), Limnica (romunsko Limnița), Lukva, Reut (romunsko Răut), Strij, Sviča, Tlumač

'''Levi:''' Džurin, Gnila Lipa (romunsko Gnila Lipa), Jagorlik (173&nbsp;km), Kučurgan (123&nbsp;km),  Ljadova, Murafa (162&nbsp;km), Ničlava, Rusava,  Seret (romunsko Seret, 250&nbsp;km), Smotrič (romunsko Smotric, 169&nbsp;km),  Stripa,  Strivigor, Studenica, Ščirka, Ušica (112&nbsp;km), Vereščica, Zbruč (romunsko Zbruci, 245&nbsp;km), Zolota Lipa (romunsko Solota Lipa, 140&nbsp;km) Žvan, Žvančik.<ref>[http://www.encyclopediaofukraine.com/ ''Enciklopedija Ukrajini v interneti'']. Pridobljeno dne 2. septembra 2013.</ref>

== Sklic ==
{{sklici|2}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Reke v Ukrajini]]
[[Kategorija:Reke v Moldaviji]]