Ogled vira Rim

{{redirect|Roma}}
{{drugipomeni}}
{{Infobox Italian comune
|name       =Rim
|official_name   =Roma Capitale
|native_name    =Roma
|nickname     =Večno mesto, Mesto na sedmih gričih, Popek sveta
|image_flag    =Flag of Rome.svg
|flag_size     =
|image_shield   =Insigne Romanum coronatum.svg
|shield_alt     =
|image_skyline   =Collage Rome.jpg
|imagesize     = 
|image_alt     =
|image_caption =Rimske znamenitosti: zgoraj levo [[Kolosej]], nato pa (v smeri urinega kazalca) [[Spomenik Viktorja Emanuela II.|spomenik Vittoria Emanuela II.]], [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]], zračni pogled na zgodovinski center mesta, kupola [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilike sv. Petra]] v [[Vatikan]]u, [[vodnjak Trevi]] in [[Piazza della Repubblica, Rim|Trg Republike]].
|image_map=Map of comune of Rome (metropolitan city of Capital Rome, region Lazio, Italy).svg
|map_alt=
|map_caption=Ozemlje občine (Roma Capitale) znotraj pokrajina Roma
|region      =[[Lacij]]
| metropolitan_city   = [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim‎|Rim]] (RM)
|frazioni      =
|mayor_party    = M5S
|mayor       =[[Virginia Raggi]]
|area_footnotes   =
|area_total_km2  =1285,31
|population_footnotes=<ref name="Population">{{navedi splet |title=I numeri di Roma Capitale |url=https://www.comune.roma.it/web-resources/cms/documents/Popolazione_2018_RC_rev.pdf |website=Comune di Roma |archive-url=https://web.archive.org/web/20200504140647/https://www.comune.roma.it/web-resources/cms/documents/Popolazione_2018_RC_rev.pdf |archive-date=4 May 2020 |date=31 December 2018 |access-date=4 May 2020 |url-status=live}}</ref>
|population_total =2.860.009
|population_as_of =2019
|pop_density_footnotes=
|population_demonym= Rimljan/ka
|elevation_footnotes=
|elevation_m    =20
|established_title      = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date       = 21. april, 753 pr. n. št.
|twin1       =
|twin1_country   =
|saint       =[[sveti Peter]] in [[sveti Pavel]]
|day        =29. junij
|postal_code    =00100; 00121 do 00199
|area_code     =06
|website      ={{official website|http://www.comune.roma.it}}
|footnotes     =
{{designation list | embed=yes
| designation1 = WHS
| designation1_offname = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura
| designation1_date = 1980, 1990 <small>(4. zasedanje)</small>
| designation1_type = Kulturno
| designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi
| designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/91]
| designation1_free1name = Država
| designation1_free1value = Italija
| designation1_free2name = Regija
| designation1_free2value = Evropa in Severnaa Amerika
}}
}}

'''Rim''' ({{jezik-it|Roma}}) je [[glavno mesto]] [[Italija|Italije]], glavno mesto [[italijanske dežele|dežele]] [[Lacij]] (Lazio) in istočasno upravne skupnosti [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim‎|metropolitanskega mesta Rim]]. Z 2.860.009 prebivalci na 1285 km² je Rim najbolj naseljena občina v državi in tretje najbolj naseljeno mesto v Evropski uniji po številu prebivalcev znotraj mestnih meja. Metropolitansko glavno mesto Rim s 4.355.725 prebivalci je najbolj naseljeno metropolitansko mesto v Italiji. Rim je znan tudi kot večno mesto (''Città eterna''). Razprostira se na bregovih [[reka|reke]] [[Tibera|Tibere]] in na [[sedem Rimskih gričev|sedmih mestnih gričih]]: Palatino ([[Palatinski grič]]), Aventino ([[Aventinski grič]]), Capitol ([[Kapitolski grič]]), Quirinale ([[Kvirinalski grič]]), [[Viminal]]e, Esquilino ([[Eskvilin]]) in Celio ([[Celijo]]).

V središču mesta je najmanjša neodvisna [[država]] na svetu [[Vatikan]], dom [[papež]]a in sedež osrednje oblasti [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]], saj so vse ostale rimskokatoliške škofije podrejene rimskemu škofu - papežu.

Zgodovina Rima obsega 28 stoletij. Medtem ko rimska mitologija datira ustanovitev Rima okoli leta 753 pr. n. št., je bilo to mesto naseljeno veliko dlje, zaradi česar je bilo glavno človeško naselje že skoraj tri tisočletja in eno najstarejših neprekinjeno zasedenih mest v Evropi.<ref name="Heiken, G. 2005">Heiken, G., Funiciello, R. and De Rita, D. (2005), ''The Seven Hills of Rome: A Geological Tour of the Eternal City''. Princeton University Press.</ref> Zgodnje prebivalstvo mesta izvira iz mešanice [[Latinci|Latincev]], [[Etruščani|Etruščanov]] in [[Sabinci|Sabincev]]. Sčasoma je mesto zaporedoma postalo prestolnica [[Rimsko kraljestvo|Rimskega kraljestva]], [[Rimska republika|Rimske republike]] in [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], mnogi pa ga obravnavajo kot prvo cesarsko mesto in metropolo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.historytoday.com/mary-harlow/old-age-ancient-rome |title=Old Age in Ancient Rome – History Today|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612210546/https://www.historytoday.com/mary-harlow/old-age-ancient-rome |archive-date=12 June 2018}}</ref> Večno mesto (latinsko ''Urbs Aeterna''; italijansko ''La Città Eterna'') ga je prvi imenoval rimski pesnik Tibul v 1. stoletju pred našim štetjem, izraz pa so prevzeli tudi [[Ovid]]ij, [[Vergilij]] in [[Tit Livij]].<ref>Stephanie Malia Hom, "Consuming the View: Tourism, Rome, and the Topos of the Eternal City", ''Annali d'Igtalianistica'' '''28''':91–116 {{jstor|24016389}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Andres Perez |first=Javier |title=Approximación a la Iconografía de Roma Aeterna |url=http://www.elfuturodelpasado.com/elfuturodelpasado/Ultimo_numero_files/023.pdf |publisher=El Futuro del Pasado |access-date=28 May 2014 |pages=349–363 |year=2010|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923235403/http://www.elfuturodelpasado.com/elfuturodelpasado/Ultimo_numero_files/023.pdf |archive-date=23 September 2015}}</ref> Rim se imenuje tudi ''Caput Mundi'' (prestolnica sveta). Po padcu cesarstva na zahodu, ki je zaznamoval začetek srednjega veka, je Rim počasi padel pod politično oblast papeštva, v 8. stoletju pa je postal glavno mesto [[Papeška država|Papeške države]], ki je trajala do leta 1870. Od [[renesansa|renesanse]] so skoraj vsi papeži od [[papež Nikolaj V.|Nikolaja V.]] (1447–1455) v štiristo letih sledili usklajenemu arhitekturnemu in urbanističnemu programu, katerega cilj je bil narediti mesto umetniško in kulturno središče sveta.<ref>{{navedi knjigo |last1=Giovannoni |first1=Gustavo |title=Topografia e urbanistica di Roma |date=1958 |publisher=Istituto di Studi Romani |location=Rome |pages=346–347 |language=it}}</ref> Na ta način je Rim najprej postal eno glavnih središč renesanse, nato pa rojstni kraj [[baročna arhitektura|baročnega sloga]] in neoklasicizma. Znani umetniki, slikarji, kiparji in arhitekti so Rim postavili v središče svoje dejavnosti in ustvarjali mojstrovine po vsem mestu. Leta 1871 je Rim postal glavno mesto Kraljevine Italije, ki je leta 1946 postala Italijanska republika.

Leta 2019 je bil Rim 11. najbolj obiskano mesto na svetu z 10,1 milijona turistov, tretje najbolj obiskano mesto v Evropski uniji in najbolj priljubljena turistična destinacija v Italiji.<ref>{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/2015/01/29/travel/gallery/most-visited-cities-euromonitor/index.html |title=World's most visited cities |publisher=CNN|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307203514/http://www.cnn.com/2015/01/29/travel/gallery/most-visited-cities-euromonitor/index.html |archive-date=7 March 2016}}</ref> Njegovo zgodovinsko središče je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="whc.unesco.org">{{navedi splet |title=Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura |url=https://whc.unesco.org/en/list/91 |work=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=8 June 2008|url-status=live |archive-url=http://archive.wikiwix.com/cache/20110224124311/https://whc.unesco.org/en/list/91 |archive-date=24 February 2011}}</ref> Rim, mesto gostitelj [[Poletne olimpijske igre 1960|poletnih olimpijskih iger 1960]], je tudi sedež več specializiranih agencij Združenih narodov, kot so [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] (FAO), [[Svetovni program za hrano]] (WFP) in [[Mednarodni sklad za kmetijski razvoj]] (IFAD). Mesto gosti tudi sekretariat parlamentarne skupščine [[Unija za Sredozemlje|Unije za Sredozemlje]] (UzM) ter sedeže številnih mednarodnih podjetij, kot so Eni, Enel, TIM, Leonardo SpA, ter nacionalnih in mednarodnih bank, kot so npr. Unicredit in BNL. Rimsko poslovno okrožje EUR je dom številnih podjetij naftne, farmacevtske in finančnih storitev. Zaradi prisotnosti priznanih mednarodnih blagovnih znamk v mestu je Rim postal pomembno središče mode in oblikovanja, Cinecittà Studios pa je bil prizorišče številnih filmov, nagrajenih z oskarji.

== Zgodovina Rima ==
Rim je nastal po vsej verjetnosti z združitvijo različnih plemenskih skupin, ki so živeli na tem območju približno v [[8. stoletje pr. n. št.|8. stoletju pr. n. št.]] Ampak tradicija pripoveduje, da sta mesto [[nastanek Rima|ustanovila]] brata [[Romul]] in [[Rem]] [[21. april]]a leta [[753 pr. n. št.]] Tako je Romul postal prvi rimski [[kralj]], ki mu je sledilo še šest [[monarh]]ov, ki so bili verjetno vsi [[Etruščani|etruščanskega]] porekla. Zadnji izmed teh, [[Tarkvinij Ošabni]], je bil izgnan iz Rima leta 509 pr. n. št. in tedaj je bila ustanovljena [[Rimska republika]] (''Repubblica Romana''), ki je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št.

Med tem časom je Rim bil številne [[bitka|bitke]], s katerimi je zasedel celotno Italijo. Prihajalo je tudi do preobratov, denimo leta 387 pr. n. št., ko so [[Galci]] napadli Rim in ga skoraj v celoti porušili. Z [[vojna]]mi proti različnim [[Itali|italskim]] ljudstvom, Galcem, [[Kartagina|Kartažanom]] in [[Makedonci|Makedoncem]] so [[Rimljani]] utrdili prevlado nad Italijo in se začeli širiti proti [[Španija|Španiji]] in [[Antična Makedonija|antični Makedoniji]].

V 1. stoletju. pr. n. št. začne v republiki škripati in se mora soočiti z [[državljanska vojna|državljansko vojno]] in [[Spartakov upor|Spartakovim uporom]]. Rim je nadaljeval svoja osvajanja ozemelj na čelu z [[Gaj Julij Cezar|Julijem Cezarjem]], ki je osvojil Galijo ter razširil državo celo do [[Sirija|Sirije]] in [[Armenija|Armenije]].

Rimska nadvlada se je tako razprostirala nad prevelikim ozemljem, zato je postal nadzor za Rim pretežak. To je privedlo do nastanka [[Rimski imperij|Rimskega imperija]].

[[Slika:Colosseo 2020.jpg|left|300px|thumb| Kolosej]]

=== Antični Rim ===
{{glavni|Starorimska civilizacija|Antični Rim|Rimska republika|Rimsko cesarstvo}}

Eden od simbolov Rima, [[Kolosej]] ali Flavijski amfiteater (70-80 AD), je največji [[amfiteater]] kdajkoli zgrajen v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]]. Zgraditi so ga dali cesarji [[Flavijci|Flavijske]] rodbine: [[Vespazijan]], [[Tit]] in [[Domicijan]], zato tudi Flavijski amfiteater. Ime Kolosej naj bi dobil po velikanskem, 30 m visokem kipu [[Neron]]a v podobi sončnega boga, ki je stal v bližini ali zaradi svoje izredne velikosti. Odprli so ga leta 80 našega štetja. V njem so organizirali borbe [[gladiator]]jev, borbe z živalmi in igre na vodi. Stavba se je dvigala na sedmih koncentričnih krogih elipse 1888 x 156 m v štiri nadstropja in je dosegla višino 57 m. Za 50.000 gledalcev so napravili 76 vhodov, ki so bili v prazninah lokov iz peščenca.

Za časa svoje vladavine je dal cesar Hadrijan na bregu reke [[Tibera|Tibere]] zgraditi veličastni [[mavzolej]], danes bolj znan kot [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]]. Leta 217 je dal cesar [[Karakala]] v Rimu zgraditi svoje slovite [[Karakalove terme|terme]].<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=12}}</ref>

2. stoletje našega štetja je bila doba največjega sijaja antičnega Rima. Mesto se je razširilo izven Servijanovega obzidja, dolgi nadzemni [[akvadukt]]i so dovajali mestu pitno vodo, ta pa je pritekala tudi v številne fontane in javna kopališča, ki so bila ena od središč rimskega kulturnega življenja. Politično in poslovno življenje se je dogajalo na [[forum]]ih v poganskih templjih in tržnicah. Rimljani se hrepeneli po »panem et cirkences«, po predstavah, bojih in igrah v [[Kolosej]]u, Marcelovem gledališču, v cirkusih (npr. [[Circus Maximus]]) ki so jih organizirali vladarji in bogataši. Ogromno mesto, ki je štelo že več kot milijon prebivalcev, je dal cesar [[Avrelijan]] (leto 270-275) zavarovati z mogočnim obzidjem, dolgim 18 kilometrov, s trinajstimi vrati, ki je skoraj v celoti ohranjeno še danes.

Leta 312 je cesar [[Konstantin I. Veliki]] v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagal svojega konkurenta [[Maksencij]]a <ref name="ReferenceA"/> ter naslednje leto z [[Milanski edikt|Milanskim ediktom]] razglasil svobodo [[Krščanstvo|krščanske vere]].<ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=13}}</ref> Hkrati je prestavil svojo rezidenco v Bizanc, ki je po njem dobil ime [[Istanbul|Konstantinopel]].

Rim je po razdelitvi cesarstva na dva dela (leta 395) in po ureditvi nove prestolnice izgubil ves svoj politični pomen. V Rimu je ostal [[papež]], vodenje zahodnega dela rimskega imperija pa je cesar zaupal svojemu [[eksarh]]u, ki je vladal iz [[Ravena|Ravene]].

=== Srednjeveški Rim ===
[[File:Sack of Rome by Alaric - sacred vessels are brought to a church for safety (2nd of 2).jpg|thumb|left|Ilustracija iz 15. stoletja prikazuje pustošenje Rima (410) vizigotskega kralja Alarika I.]]
Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] leta 476 n. št. je bil Rim najprej pod nadzorom [[Odoaker]]ja, nato pa je postal del [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Ostrogotskega kraljestva]], preden se je po [[gotska vojna (535–554)|gotski vojni]], ki je mesto opustošila leta 546 in 550, vrnil pod oblast [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]], se je po gotski vojni (535–554) zmanjšal z več kot milijon prebivalcev v letu 210 na 500.000 v letu 273<ref>{{navedi splet |last= |first= |url=http://www.mandatory.com/2013/01/24/the-16-greatest-cities-in-human-history/9 |title=travel, history, civilizations, greatest cities, largest cities, Rome |publisher=Mandatory |date=24 January 2013 |access-date=12 March 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130130090938/http://www.mandatory.com/2013/01/24/the-16-greatest-cities-in-human-history/9 |archive-date=30 January 2013}}</ref> in na 35 000 po gotski vojni (535–554) <ref>{{navedi knjigo |last=Tellier |first=Luc-Normand |title=Urban World History: An Economic and Geographical Perspective |url=https://books.google.com/books?id=cXuCjDbxC1YC&pg=PA185 |year=2009 |publisher=PUQ |isbn=978-2-7605-2209-1 |page=185 |access-date=29 October 2015 |archive-date=13 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160513083650/https://books.google.com/books?id=cXuCjDbxC1YC&pg=PA185 |url-status=live }}</ref>, razvejano mesto se je zmanjšalo na skupine naseljenih zgradb, razpršenih med velikimi površinami ruševin, rastlinja, vinogradov in tržov.<ref>Norman John Greville Pounds. ''An Historical Geography of Europe 450 B.C.–A.D. 1330''. p. 192.</ref> Na splošno velja, da je bilo do leta 300 1 milijon prebivalcev (ocene se gibljejo od 2 milijona do 750.000), ko se je leta 400 n.št. znižalo na 750–800.000, do leta 450 na 450–500.000 in do 80–100.000 leta 500 (čeprav jih je bilo takrat morda dvakrat več).<ref>''Rome in Late Antiquity'', Bernard Lancon, 2001, pp.&nbsp;14, pp. 115–119 {{ISBN|0-415-92976-8}}; ''Rome Profile of a City'', Richard Krautheimer, 2000, pp.&nbsp;4, 65 {{ISBN|0-691-04961-0}}; ''Ancient Rome, The Archaeology of the Eternal City'', Editors Jon Coulston and Hazel Dodge, pp. 142–165 {{ISBN|978-0-947816-55-1}}</ref>

Rimski škof, imenovan [[papež]], je bil pomemben že od prvih dni krščanstva zaradi mučeništva obeh apostolov [[sveti Peter|Petra]] in [[sveti Pavel|Pavla]]. Tudi rimske škofe so videli (in še vedno jih vidijo katoličani) kot naslednike Petra, ki velja za prvega rimskega škofa. Mesto je tako postalo vse pomembnejše kot središče [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]].

Po vpadu [[Langobardi|Langobardov]] v Italijo (569–572) je mesto ostalo nominalno bizantinsko, v resnici pa so papeži vodili politiko ravnotežja med Bizantinci, [[Franki]] in Langobardi.{{sfn | Bertarelli | 1925 | p=19}} Leta 729 je langobardski kralj [[Liutprand]] podaril Cerkvi mesto [[Sutri]] na severu [[Lacij]]a, s čimer je pokazal svojo posvetno moč. Leta 756 je [[Pipin Mali]], potem ko je premagal Langobarde, dal papežu posvetno jurisdikcijo nad rimskim vojvodstvom in [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|Rravenskim eksarhatom]] ter tako ustvaril [[papeška država|papeško državo]]. Od tega obdobja so v mestu poskušale vladati tri sile: papež, plemstvo (skupaj z voditelji milic, sodniki, senat in prebivalstvo) in frankovski kralj kot kralj Langobardov, patricij in cesar. Te tri stranke (teokratska, republikanska in cesarska) so bile značilne za rimsko življenje v celotnem srednjem veku. Na božično noč leta 800 je [[papež Leon III.]] v Rimu okronal [[Karel Veliki|Karla Velikega]] za cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]: ob tej priložnosti je mesto prvič gostilo dve sili, katerih boj za nadzor naj bi bil stalnica srednjega veka.
[[File:Detail coronation Charles the Great (Francis 1st of France) by Pope Leo III (Leo X) Vatican 11.jpg|left|thumb|Detajl: pogled na [[Raffaello Santi|Rafaelovo]] ilustracijo, ki prikazuje kronanje [[Karel Veliki|Karla Velikega]] v baziliki sv. Petra, 25. decembra 800]]

Leta 846 so muslimanski Arabci neuspešno vdrli v mestno obzidje, vendar so uspeli izropati [[Stara bazilika sv. Petra|baziliko sv. Petra]] in [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|sv. Pavla]], obe zunaj mestnega obzidja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.metmuseum.org/toah/ht/06/eust/ht06eust.htm |title=Italian Peninsula, 500–1000 A.D. |date=5 December 2008 |website=[[Metropolitan Museum of Art|The Metropolitan Museum of Art]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20081205030647/http://www.metmuseum.org/toah/ht/06/eust/ht06eust.htm|archive-date=5 December 2008|url-status=dead|access-date=22 August 2019}}</ref> Po razpadu karolinške moči je Rim postal žrtev fevdalnega kaosa: več plemiških družin se je borilo proti papežu, cesarju in drug drugemu. To so bili časi Teodore in njene hčerke Marozije, priležnic in mater več papežev, in Crescentiusa, močnega fevdalca, ki se je boril proti cesarjem [[Oton II.|Otonu II.]] in [[Oton III.|Otonu III.]] {{sfn | Bertarelli | 1925 | p=20}}, Škandali v tem obdobju so prisilili papeštvo, da se reformira: izvolitev papeža je bila pridržana kardinalom, poskušali pa so reformirati duhovščino. Gonilna sila te prenove je bil menih Ildebrando da Soana, ki je bil kasneje izvoljen za papeža pod imenom [[papež Gregor VII.|Gregor VII.]], ki se je vključil v polemiko proti cesarju Henriku IV. Nato so [[Normani]] oropali in požgali Rim pod vodstvom [[Robert Guiscard|Roberta Guiscarda]], ki je vstopil v mesto v podporo papežu, nato pa oblegal v [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]] (''Castel Sant'Angelo'').

V tem obdobju je mesto avtonomno vodil ''senatore'' ali ''patrizio''. V 12. stoletju se je ta uprava, tako kot druga evropska mesta, razvila v komuno, novo obliko družbene organizacije, ki jo nadzirajo novi bogati razredi. [[Papež Lucij II.]] se je boril proti rimski komuni, boj pa je nadaljeval njegov naslednik [[papež Evgen III.]]: do te stopnje je komuno, povezano z aristokracijo, podpiral menih, ki je bil verski in družbeni reformator [[Arnold Brešijski]].{{sfn | Bertarelli | 1925 | p=21}} Po papeževi smrti je [[papež Hadrijan IV.]] ujel Arnalda, kar je pomenilo konec avtonomije občine. Pod [[papež Inocenc III.|papežem Inocencem III.]], katerega vladavina je zaznamovala vrhunec papeštva, je komuna likvidirala senat in ga nadomestila s ''senatore'', ki je bil podrejen papežu.

V tem obdobju je papeštvo imelo v Zahodni Evropi sekularni pomen, pogosto pa je delovalo kot razsodnik med krščanskimi monarhi in izvajalo dodatna politična pooblastila.<ref name="Faus">Faus, José Ignacio Gonzáles. "''Autoridade da Verdade – Momentos Obscuros do Magistério Eclesiástico''". Capítulo VIII: Os papas repartem terras – Pág.: 64–65 e Capítulo VI: O papa tem poder temporal absoluto – Pág.: 49–55. Edições Loyola. {{ISBN|85-15-01750-4}}. Embora Faus critique profundamente o poder temporal dos papas ("''Mais uma vez isso salienta um dos maiores inconvenientes do status político dos sucessores de Pedro''" – pág.: 64), ele também admite um papel secular positivo por parte dos papas ("''Não podemos negar que intervenções papais desse gênero evitaram mais de uma guerra na Europa''" – pág.: 65).</ref><ref name="Papal Arbitration">{{cathEncy|wstitle=Papal Arbitration|author=Jarrett, Bede}}</ref><ref>Na primer urejanje kolonizacije Novega sveta. Glej [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Inter caetera]].</ref>

Leta 1266 je bil za senatorja imenovan [[Karel I. Anžujski]], ki se je v imenu papeža odpravljal proti jugu v boj proti [[Staufovci|Hohenstaufnu]]. Karel je ustanovil [[Rimska univerza La Sapienza|univerzo Sapienza]] v Rimu. V tem obdobju je papež umrl in kardinali, poklicani v [[Viterbo]], se niso mogli dogovoriti o njegovem nasledniku. To je razjezilo prebivalce mesta, ki so nato odstranili streho stavbe, kjer so se srečali in jih zaprli, dokler niso predlagali novega papeža; to je pomenilo rojstvo [[konklave]]. V tem obdobju so mesto razbili tudi nenehni boji med aristokratskimi družinami: Annibaldi, Caetani, Colonna, Orsini, Conti, živeči v trdnjavah, zgrajenih nad starodavnimi rimskimi zgradbami, so se med seboj borili za nadzor papeštva.

[[Papež Bonifacij VIII.]], rojen Caetani, je bil zadnji papež, ki se je boril za univerzalno oblast cerkve; razglasil je križarski pohod proti družini Colonna in leta 1300 pozval k prvemu jubileju krščanstva, ki je v Rim pripeljalo milijone romarjev. Vendar je njegove upe zatrl francoski kralj [[Filip IV. Francoski|Filip Lepi]], ki ga je zajel in ubil v Anagniju. Nato je bil izvoljen nov papež, zvest Francozom, papeštvo pa se je za kratek čas preselilo v [[Avignon]] (1309–1377).{{sfn | Bertarelli | 1925 | p=22}} V tem obdobju je bil Rim zanemarjen, dokler na oblast ni prišel plebejski moški Cola di Rienzo. Idealist in ljubitelj starega Rima je Cola sanjal o ponovnem rojstvu Rimskega cesarstva: po prevzemu oblasti z naslovom ''Tribuno'' je prebivalstvo zavrnilo njegove reforme. Prisiljen pobegniti se je Cola vrnil kot del spremstva kardinala Albornoza, ki je bil obtožen obnove cerkvene oblasti v Italiji. Za kratek čas nazaj na oblasti, je prebivalstvo kmalu linčalo Colo, mesto pa je prevzel Albornoz. Leta 1377 je Rim spet postal sedež papeštva pod [[papež Gregor XI.|Gregorjem XI.]] Vrnitev papeža v Rim v tistem letu je sprožila [[zahodni razkol]] (1377–1418), naslednjih štirideset let pa so mesto prizadele delitve, ki so pretresle Cerkev.

=== Zgodnja moderna zgodovina ===
{{glavni|Rimska renesansa}}
[[File:Wolf-Dietrich-Klebeband Städtebilder G 123 III.jpg|thumb|Skoraj 500 let star zemljevid Rima avtorja Maria Cartara prikazuje glavne mestne spomenike.]]
[[File:0 Castel et pont Sant'Angelo (1).JPG|thumb|left|Angelski grad ali Hadrijanov mavzolej je rimski spomenik, ki se je v srednjem veku in renesansi korenito spremenil, zgrajen leta 134 n. št. in okronan s kipi iz 16. in 17. stoletja.]]
[[File:Fontana della Barcaccia restaurata, guardando verso Piazza Mignanelli.jpg|thumb|Fontana della Barcaccia, [[Gian Lorenzo Bernini]], 1629]]
Leta 1418 je [[Konstanški koncil]] poravnal zahodni razkol in izvoljen je bil rimski [[papež Martin V.]] To je v Rim prineslo stoletje notranjega miru, ki je zaznamoval začetek [[renesansa|renesanse]]. Vladajoči papeži do prve polovice 16. stoletja, od [[papež Nikolaj V.|Nikolaja V.]], ustanovitelja [[Vatikanska knjižnica|Vatikanske knjižnice]], do [[papež Pij II.|Pija II.]], humanista in pisatelja, od [[papež Sikst IV.|Siksta IV.]], papeža bojevnika, do [[papež Aleksander VI.|Aleksandra VI.]], nemoralnega in nepotističnega, od [[papež Julij II.|Julija II.]], vojaka in pokrovitelja, [[papež Leon X.|Leon X.]], ki je dal svoje ime temu obdobju (»stoletje Leona X«), vsi pa so svojo energijo posvetili veličini in lepoti Večnega mesta ter pokroviteljstvu umetnosti.

V teh letih se je središče [[Italijanska renesansa|italijanske renesanse]] preselilo iz [[Firence|Firenc]] v Rim. Veličastna dela, kot je nova [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika svetega Petra]], [[Sikstinska kapela]] in [[Ponte Sisto]] (prvi most, zgrajen čez Tibero od antike, čeprav na rimskih temeljih). Da bi to dosegli, so papeži angažirali najboljše umetnike tistega časa, med drugim [[Michelangelo Buonarroti|Michelangela]], [[Perugino|Perugina]], [[Raffaello Santi|Rafaela]], [[Domenico Ghirlandaio|Ghirlandaia]], [[Luca Signorelli]]ja, [[Sandro Botticelli|Botticellija]] in [[Cosimo Rosselli|Cosima Rossellija]].

Obdobje je bilo tudi zloglasno zaradi papeške korupcije, saj je veliko papežev imelo otroke in se ukvarjalo z [[nepotizem|nepotizmom]] in [[simonija|simonijo]]. Korupcija papežev in veliki stroški njihovih gradbenih projektov so deloma privedli do [[reformacija|reformacije]] in posledično do [[protireformacija|protireformacije]]. Pod ekstravagantnimi in bogatimi papeži se je Rim spremenil v središče umetnosti, poezije, glasbe, literature, izobraževanja in kulture. Rim je lahko tekmoval z drugimi večjimi evropskimi mesti tistega časa po bogastvu, veličini, umetnosti, učenju in arhitekturi.

Obdobje renesanse je dramatično spremenilo obraz Rima z deli, kot je ''[[Pietà (Michelangelo)]]'', in freskami [[Borgijski apartmaji|Borgijskih apartmajev]]. Rim je dosegel najvišjo točko sijaja pod papežem Julijem II. (1503–1513) in njegovimi nasledniki Leom X. in Klemenom VII, oba člana družine [[Medičejci|Medici]].
[[File:Lingelbach Karneval in Rom 001a.jpg|thumb|left|''Karneval v Rimu'', Johannes Lingelbach, ok. 1650]]
[[File:View of the Piazza Navona, Rome LACMA 49.17.3.jpg|thumb|''Pogled na Piazza Navona'', Hendrik Frans van Lint, ok. 1730]]

V tem dvajsetletnem obdobju je Rim postal eno največjih središč umetnosti na svetu. Stara bazilika svetega Petra, ki jo je zgradil cesar [[Konstantin I. Veliki]] <ref>{{cite encyclopedia |url=http://www.newadvent.org/cathen/13369b.htm |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |title=Basilica of St. Peter |publisher=Newadvent.org |date=1 February 1912 |access-date=3 February 2010 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100110133607/http://www.newadvent.org/cathen/13369b.htm |archive-date=10 January 2010}}</ref> (ki je bila do takrat v dotrajanem stanju), je bila porušena in začela se je graditi nova. Mesto je gostilo umetnike, kot so Ghirlandaio, Perugino, Botticelli in [[Donato Bramante|Bramante]], ki so zgradili tempelj [[San Pietro in Montorio]] in načrtovali velik projekt prenove Vatikana. Rafael, ki je v Rimu postal eden najbolj znanih italijanskih slikarjev, je ustvaril freske v [[Villa Farnesina|vili Farnesina]], [[Rafaelove stance]] in številne druge znane slike. Michelangelo je začel z dekoracijo stropa Sikstinske kapele in izvedel znameniti ''[[Mojzes (Michelangelo)|Mojzesov kip]]'' za grobnico Julija II.

Njegovo gospodarstvo je bilo bogato, prisotnih je bilo več toskanskih bankirjev, vključno z Agostinom Chigijem, ki je bil Rafaelov prijatelj in pokrovitelj umetnosti. Rafael je pred zgodnjo smrtjo prvič spodbujal tudi ohranjanje starodavnih ruševin. [[Italijanska vojna (1526-1529)]] je povzročila prvo ropanje mesta v več kot petsto letih od zadnjega pustošenja; leta 1527 so [[Landskneht]]i cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] opustošili mesto in tako nenadoma končali zlato dobo renesanse v Rimu.

Od [[Tridentinski koncil|tridentskega koncila]] leta 1545 je Cerkev začela protireformacijo kot odgovor na reformacijo, obsežen dvom o avtoriteti Cerkve v duhovnih zadevah in vladnih zadevah. Ta izguba zaupanja je privedla do velikih premikov oblasti od Cerkve. Pod papeži od[[Papež Pij IV.| Pija IV.]] do [[papež Sikst V.|Siksta V.]] je Rim postal središče reformiranega katolicizma in videl gradnjo novih spomenikov, ki so slavili papeštvo.{{sfn | Bertarelli | 1925 | p=23}} Papeži in kardinali 17. in zgodnjega 18. stoletja so nadaljevali gibanje tako, da so mestno pokrajino obogatili z baročnimi zgradbami.

To je bila še ena nepotistična doba; nove aristokratske družine (Barberini, Pamphili, Chigi, Rospigliosi, Altieri, Odescalchi) so zaščitili njihovi papeži, ki so svojim sorodnikom zgradili ogromne baročne palače. V času [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] so do Večnega mesta prišle nove ideje, kjer je papež podpiral arheološke študije in izboljšal blaginjo ljudi. Toda v času protireformacije Cerkvi ni šlo vse dobro. Pri poskusih uveljavljanja moči Cerkve je prišlo do zastojev, opazen primer pa je bil leta 1773, ko so [[papež Klemen XIV.|papeža Klemena XIV.]] posvetne oblasti prisilile, da je zatrl [[jezuiti|jezuitski]] red.

=== Pozno moderno obdobje in sedanjost ===
Vladavino papežev je prekinila kratkotrajna Rimska republika (1798–1800), ki je nastala pod vplivom [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Papeške države so bile obnovljene junija 1800, toda v času [[Napoleon]]ove vladavine je bil Rim priključen kot departma [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]]: najprej kot ''Département du Tibre'' (1808–1810), nato pa kot ''Département Rome'' (1810–1814). Po padcu Napoleona so bile papeške države ponovno ustanovljene z odločitvijo [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1814.

Leta 1849 je bila med letom [[Revolucije leta 1848|revolucij leta 1848]] razglašena druga rimska republika. Dve izmed najvplivnejših oseb [[Risorgimento|italijanske združitve]], [[Giuseppe Mazzini]] in [[Giuseppe Garibaldi]], sta se borila za kratkotrajno republiko.

Rim je nato postal središče upanja o ponovni združitvi Italije, potem ko je bila preostala Italija leta 1861 združena kot [[Kraljevina Italija]] z začasno prestolnico v [[Firence|Firencah]]. Tega leta je bil Rim razglašen za glavno mesto Italije, čeprav je bil še vedno pod papeževim nadzorom. V 1860-ih so bili zadnji ostanki papeške države pod francosko zaščito pod zunanjo politiko [[Napoleon III.|Napoleona III.]]. Francoske čete so bile nameščene v regiji pod papeškim nadzorom. Leta 1870 so se francoske čete umaknile zaradi izbruha [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruske vojne]]. Italijanskim vojakom je uspelo zavzeti Rim, ko so vstopili v mesto skozi preboj v bližini Porta Pia. [[Papež Pij IX.]] se je v Vatikanu razglasil za zapornika. Leta 1871 se je glavno mesto Italije preselilo iz Firenc v Rim.<ref>{{cite encyclopedia |url=http://www.newadvent.org/cathen/12134b.htm |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |title=Pope Pius IX |publisher=Newadvent.org |access-date=3 February 2010 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170308223209/http://www.newadvent.org/cathen/12134b.htm |archive-date=8 March 2017}}</ref> Leta 1870 je mesto imelo 212.000 prebivalcev, vsi so živeli na območju, ki ga je omejevalo starodavno mesto, leta 1920 pa 660.000 prebivalcev. Pomemben del je živel zunaj obzidja na severu in čez Tibero na območju Vatikana.
[[File:Bombardamento di Roma.gif|thumb|right|Bombardiranje Rima s strani zavezniških letal, 1943]]

Rim je bil kmalu po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] konec leta 1922 priča razcvetu italijanskega [[fašizem|fašizma]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]], ki je vodil pohod na mesto. Do leta 1926 je odpravil demokracijo, sčasoma je razglasil novo italijansko cesarstvo in Italijo leta 1938 povezal z nacistično Nemčijo. Mussolini je porušil precej velike dele mestnega središča, da bi zgradil široke avenije in trge, ki naj bi slavili fašistični režim in oživitev in poveličevanje klasičnega Rima.<ref>{{navedi knjigo |last1=Cederna |first1=Antonio |title=Mussolini urbanista |date=1979 |publisher=Laterza |location=Bari |pages=passim |language=it}}</ref> Medvojno obdobje je doživelo hitro rast prebivalstva mesta, ki je kmalu po letu 1930 preseglo milijon prebivalcev. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je zaradi umetniških zakladnic in prisotnosti Vatikana Rim v veliki meri ušel tragični usodi drugih evropskih mest. 19. julija 1943 pa so angloameriške sile bombardirale okrožje San Lorenzo, kar je povzročilo približno 3000 takojšnjih smrti in 11.000 ranjenih, od katerih jih je umrlo še 1500. Mussolini je bil aretiran 25. julija 1943. Na dan italijanskega premirja 8. septembra 1943 so mesto zasedli Nemci. Papež je Rim razglasil za odprto mesto. Osvobojen je bil 4. junija 1944.

Rim se je po vojni močno razvil v okviru »[[Italijanski gospodarski čudež|italijanskega gospodarskega čudeža]]« povojne obnove in posodobitve v 1950-ih in zgodnjih 1960-ih. V tem obdobju, v letih ''la dolce vita'' (sladkega življenja), je Rim postal modno mesto, priljubljeni klasični filmi, kot so ''[[Ben-Hur]]'', ''[[Quo Vadis ((1951 film)| Quo Vadis]]'', ''[[Rimske počitnice]]'' in ''[[Sladko življenje]]'', posneti v znamenitih mestnih studiih [[Cinecittà]]. Rastoči trend rasti prebivalstva se je nadaljeval do sredine 1980-ih, ko je imela občina več kot 2,8 milijona prebivalcev. Po tem se je število prebivalcev počasi zmanjševalo, ko so se ljudje začeli seliti v bližnja predmestja.

== Geografija ==
Rim je v deželi Lacij v osrednji Italiji ob reki [[Tibera|Tiberi]] (italijansko ''Tevere''). Prvotno naselje se je razvilo na gričih, ki so bili obrnjeni proti bregu ob otoku, edinem naravnem bregu reke na tem območju. Rim je bil zgrajen na sedmih gričih: Palatino ([[Palatinski grič]]), Aventino ([[Aventinski grič]]), Capitol ([[Kapitolski grič]]), Quirinale ([[Kvirinalski grič]]), Viminale ([[Viminal]]), Esquilino ([[Eskvilin]]) in Celio ([[Celijo]]). Sodobni Rim prečka še ena reka, [[Aniene]], ki se izliva v Tibero severno od zgodovinskega središča.

Čeprav je središče mesta približno 24 kilometrov v notranjosti od [[Tirensko morje|Tirenskega morja]], se mestno ozemlje razteza do obale, kjer je jugozahodno okrožje Ostia. Nadmorska višina osrednjega dela Rima se giblje od 13 metrov nad morjem (ob vznožju Panteona) do 139 metrov nad morjem (vrh Monte Mario).<ref>{{navedi knjigo |last1=Ravaglioli |first1=Armando |title=Roma anno 2750 ab Urbe condita |publisher=Tascabili Economici Newton |year=1997 |location=Rome |language=it |isbn=978-88-8183-670-3}}</ref> Rimska občina obsega skupno 1285 kvadratnih kilometrov, vključno s številnimi zelenimi površinami.
[[File:Rome by Sentinel-2, 2020-12-21.jpg|thumb|Satelitska slika Rima]]
[[File:Roma dall'aereo.JPG|thumb|right|Del rimskega ''Centro Storico'']]

V zgodovini Rima so bile mestne meje znotraj mestnega obzidja. Prvotno so sestavljali [[Servijev zid]], ki je bil zgrajen dvanajst let po galskem opustošenju mesta leta 390 pr. n. št. Ta je vseboval večino gričev Eskvilin in Caelio ter celotnih ostalih pet. Rim je prerasel Servijev zid, a je bilo novo obzidje zgrajeno skoraj 700 let kasneje, leta 270 n. št.. Dolgo je bilo skoraj 19 kilometrov in je še vedno stalo leta 1870, ko so ga vojaki Kraljevine Italije morali prebiti, da bi vstopili v mesto. Mestno območje prereže obvoznica ''Grande Raccordo Anulare'' (GRA), končana leta 1962, ki obkroža središče mesta na razdalji približno 10 km. Ko je bil obroč dokončan, je večina njegovih naseljenih območij ležala znotraj (ena redkih izjem je bila nekdanja vasica Ostia, ki leži ob Tirenski obali), do zdaj pa so zgradili četrti, ki segajo do 20 km onkraj.

Občina obsega približno trikratno površino znotraj Raccorda in je po površini primerljiva s celotnima metropolitanskima mestoma [[metropolitansko mesto Milano|Milano]] in [[metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]] ter s površino, ki je šestkrat večja od ozemlja teh mest. Vključuje tudi precejšnja območja opuščenega močvirja, ki niso primerna niti za kmetijstvo niti za razvoj mest.

Posledično gostota poselitve občine ni tako velika, njeno ozemlje je razdeljeno med zelo urbanizirana območja in območja, označena kot parki, naravni rezervati in za kmetijsko rabo.

=== Podnebje ===
[[File:Doria Pamphili 6376.jpg|thumb|left|Pinije v Villa Doria Pamphili]]
Rim ima sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Csa)<ref>{{navedi splet |url=http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/ |title=World Map of Köppen−Geiger Climate Classification |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100906034159/http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/ |archive-date=6 September 2010}}</ref> z vročimi, suhimi poletji in blagimi, vlažnimi zimami.

Povprečna letna temperatura je čez 21 ° C podnevi in 9 ° C ponoči. V najhladnejšem mesecu januarju je povprečna temperatura 12,6 ° C podnevi in 2,1 ° C ponoči. V najtoplejšem mesecu avgustu je povprečna temperatura podnevi 31,7 ° C, ponoči pa 17,3 ° C.

December, januar in februar so najhladnejši meseci s povprečno dnevno temperaturo približno 8 ° C. Temperature v teh mesecih se običajno gibljejo med 10 in 15 ° C podnevi in med 3 in 5 ° C ponoči, pri čemer se pogosto pojavljajo hladnejša ali toplejša obdobja. Snežne padavine so redke, vendar ne nezaslišane, pri nekaterih zimah se pojavljajo rahel sneg ali nevihte, velike snežne padavine pa zelo redki (zadnje so bili leta 2018, 2012 in 1986).<ref>{{navedi splet |url=http://www.meteo-net.it/articoli/storiconeve.aspx |title=Storia della neve a Roma |access-date=2 October 2014 |archive-date=27 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130727130551/http://www.meteo-net.it/articoli/storiconeve.aspx}}</ref>

Povprečna relativna vlažnost je 75 % in se giblje od 72 % julija do 77 % novembra. Temperature morja se gibljejo od najnižjih 13,9 ° C februarja do najvišjih 25,0 ° C avgusta.<ref name="seatemperature.org2">[http://www.seatemperature.org/europe/italy/tor-san-lorenzo-december.htm Monthly Tor San Lorenzo water temperature chart] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200713181229/https://www.seatemperature.org/europe/italy/tor-san-lorenzo-december.htm |date=13 July 2020 }}, seatemperature.org.</ref>

== Demografija ==
Leta 550 pred našim štetjem je bil Rim med največjimi mesti v Italiji. Imel je površino približno 285 hektarjev in ocenjeno 35.000 prebivalcev. Drugi viri kažejo, da je bilo prebivalcev med letoma 600 in 500 pr. n. št. nekaj manj kot 100.000.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=vL2ntMk7j-4C&pg=PA78 |title=Floods of the Tiber in Ancient Rome |author=Gregory S. Aldrete |date=30 January 2007 |access-date=13 July 2014 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151130043744/https://books.google.com/books?id=vL2ntMk7j-4C&pg=PA78 |archive-date=30 November 2015 |isbn=978-0-8018-8405-4}}</ref> Ko je bila ustanovljena republika leta 509 pred našim štetjem, je po popisu živelo 130.000 prebivalcev. Republika je vključevala samo mesto in bližnjo okolico. Drugi viri kažejo na 150.000 prebivalcev. Leta 150 pred našim štetjem je preseglo 300.000.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=fHtvowE9bt8C&pg=PA168 |title=The History of Human Populations: Forms of growth and decline |author=P.M.G. Harris |access-date=13 July 2014 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160101113738/https://books.google.com/books?id=fHtvowE9bt8C&pg=PA168 |archive-date=1 January 2016 |isbn=978-0-275-97131-1 |year=2001}}</ref>

Velikost mesta v času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] je predmet ugibanj z ocenami, ki temeljijo na distribuciji žita, uvozu žita, zmogljivostih vodovoda, mejah mesta, gostoti prebivalstva, popisnih poročilih in predpostavkah o številu neprijavljenih žensk, otrok in sužnjev, kar ponuja zelo širok razpon. Glenn Storey ocenjuje 450.000 ljudi, Whitney Oates ocenjuje 1,2 milijona, Neville Morely poda grobo oceno 800.000 in izključuje prejšnje predloge za 2 milijona.<ref>N.Morley, ''Metropolis and Hinterland'' (Cambridge, 1996) 33–39</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Duiker|first1=William|last2=Spielvogel|first2=Jackson|title=World History|date=2001|publisher=Wadsworth|isbn=978-0-534-57168-9|url=https://archive.org/details/worldhistoryto1500duik/page/149 |url-access=registration |page=149|edition=Third}}</ref> Ocene prebivalstva mesta so različne. A. H. M. Jones je sredi 5. stoletja prebivalstvo ocenil na 650.000. Škoda, ki je nastala zaradi opustošenja, je bila morda precenjena. Število prebivalcev se je že začelo zmanjševati od poznega 4. stoletja dalje, čeprav se zdi, da je sredi sredine 5. stoletja Rim še naprej najbolj naseljeno mesto obeh delov cesarstva. [90] Po Krautheimerjevem mnenju je bilo v letu 400 še vedno blizu 800.000; se je zmanjšalo na 500.000 do 452 in se zmanjšalo na morda 100.000 v letu 500 n. št.. Po gotskih vojnah, 535–552, se je število prebivalcev morda začasno zmanjšalo na 30.000. V času pontifikata papeža Gregorja I. (590–604) je morda doseglo 90.000, ki so jih povečali begunci.<ref>Richard Krautheimer, Rome, Profile of a City, 312-1308, 2000 p. 65 {{ISBN|0-691-04961-0}}</ref> Lancon ocenjuje število na podlagi števila »incisijev«, vpisanih kot upravičenih do prejema obrokov kruha, olja in vina na 500.000 ljudi, ki je pri reformi leta 419 padlo na 120.000.<ref>Bernard Lancon, Rome in Late Antiquity, 2001 p. 14 {{ISBN|0-415-92976-8}}</ref> Neil Christie je s sklicevanjem na brezplačne obroke za najrevnejše ocenil 500.000 sredi 5. stoletja in le še četrt milijona ob koncu stoletja.<ref>Neil Christie, From Constantine to Charlemagne, An Archaeology of Italy 300-800 A.D. 2006 p. 61, {{ISBN|978-1-85928-421-6}}</ref> Roman 36 cesarja Valentinijana III. beleži 3.629 milijona funtov svinjine, ki jih bodo razdelili potrebnim po 5 lbs na mesec za pet zimskih mesecev, kar zadošča za 145.000 prejemnikov, iz česar se domneva, da je bilo takrat nekaj manj kot pol milijona prebivalcev. Dobave žita so ostale nespremenjene, dokler Vandali leta 439 niso zasegli preostalih provinc Severne Afrike, morda pa so se do neke mere še nadaljevali. Prebivalstvo mesta se je v zgodnjem srednjem veku od leta 700 zmanjšalo na manj kot 50.000 ljudi. Še naprej je stagniral ali se krčil vse do renesanse.<ref>P. Llewellyn, ''Rome in the Dark Ages'' (London 1993), p. 97.</ref>

Ko je Kraljevina Italija leta 1870 priključila Rim, je imelo mesto približno 225.000 prebivalcev. Manj kot polovica mestnega obzidja je bila zgrajena leta 1881, ko je bilo zabeleženih 275.000 prebivalcev. To se je do pred prvo svetovno vojno povečalo na 600.000. Fašistični režim Mussolinija je poskušal preprečiti pretiran demografski porast mesta, vendar mu do zgodnjih 1930-ih ni uspelo preprečiti, da ne bi dosegel milijon ljudi. Rast prebivalstva se je po drugi svetovni vojni nadaljevala, k čemur je pripomogel povojni gospodarski razcvet. Gradbeni razcvet je v 1950-ih in 1960-ih ustvaril tudi veliko predmestij.

Sredi leta 2010 je bilo v samem mestu 2.754.440 prebivalcev, približno 4,2 milijona ljudi pa je živelo na širšem območju Rima (kar je približno mogoče identificirati z njegovim upravnim velemestom, pri čemer je gostota prebivalstva okoli 800 prebivalcev/km² na več kot 5.000 km². Mladoletni (otroci, stari 18 let in mlajši) so predstavljali 17,00 % prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je 20,76 %. (italijansko povprečje: 18,06 % mladoletnikov in 19,94 % upokojencev). Povprečna starost rimskega prebivalca je 43 let v primerjavi z italijanskim povprečjem 42. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je prebivalstvo Rima povečalo za 6,54 %, Italije kot celote pa za 3,56 %.<ref>{{navedi splet |url=http://demo.istat.it/bil2007/index.html |title=Statistiche demografiche ISTAT |publisher=Demo.istat.it |access-date=3 February 2010 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426215446/http://demo.istat.it/bil2007/index.html |archive-date=26 April 2009}}</ref>

Mestno območje Rima presega administrativne meje mesta s približno 3,9 milijona prebivalcev.<ref name=World_Urban_Areas>{{navedi splet |url=http://www.demographia.com/db-worldua.pdf |title=Demographia World Urban Areas |date=January 2015 |website=demographia.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20170517065701/http://www.demographia.com/db-worldua.pdf|archive-date=17 May 2017|url-status=unfit}}</ref> Na metropolitanskem območju Rima živi med 3,2 in 4,2 milijona ljudi.<ref>{{navedi splet |url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tgs00080&plugin=1 |title=Total population in Urban Audit cities, Larger Urban Zone |date=2009 |website=[[Eurostat]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20120924142951/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tgs00080&plugin=1|archive-date=24 September 2012|url-status=unfit|access-date=22 August 2019}}</ref>

== Vatikan  ==
{{glavni|Vatikan}}
{{wide image|Vatikan Kolonaden Petersdom.jpg|1000px| Trg sv. Petra v mestu Vatikan }}
Ozemlje Vatikana je del ''Mons Vaticanus'' griča in sosednjih nekdanjih vatikanskih polj, kjer so bile zgrajene [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika svetega Petra]], [[Apostolska palača]], [[Sikstinska kapela]] in [[Vatikanski muzeji]g skupaj z različnimi drugimi stavbami. Območje je bilo del rimske ''rione'' Borgo do leta 1929. Ker je bilo območje ločeno od mesta na zahodnem bregu Tibere, je bilo to predmestje, ki je bilo zaščiteno tako, da je bilo vključeno v obzidje Leona IV., pozneje razširjeno s sedanjim obrambnim zidom Pavla III., Pija IV. in Urbana VIII.

Ko so se leta 1929 pripravljali [[Lateranski sporazumi]], ki so utemeljili državo Vatikan, je na meje predlaganega ozemlja vplivalo dejstvo, da je bila večina vsega omejena s to zanko. Na nekaterih delih meje ni bilo zidu, vendar je črta nekaterih stavb zagotavljala del meje, pri manjšem delu pa je bila zgrajeno novo obzidje.

Ozemlje vključuje [[Trg svetega Petra, Vatikan |Trg svetega Petra]], ločeno od ozemlja Italije le z belo črto skupaj z mejo trga, kjer meji na Piazza Pio XII. Pot do trga svetega Petra vodi po ulici Via della Conciliazione, ki poteka od Tibere do sv. Petra. Ta veličasten pristop sta zasnovala arhitekta [[Marcello Piacentini]] in Spaccarelli po navodilih [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in v soglasju s cerkvijo po sklenitvi Lateranskih sporazumov. V skladu sporazumi imajo nekatere nepremičnine Svetega sedeža, ki so na italijanskem ozemlju, predvsem [[Papeška palača Castel Gandolfo]] in večje bazilike, zunajteritorialni status, podoben tistim tujih veleposlaništev.

== Romanje ==
[[File:Petersdom bei Nacht Via della Conciliazione in Rome.jpg|thumb|upright=1.25|right| Bazilika svetega Petra ponoči z Via della Conciliazione v Rimu]]
Rim je bil od srednjega veka glavno krščansko romarsko mesto. Ljudje z vsega krščanskega sveta obiščejo [[Vatikan]], mesto Rim, sedež [[Papeštvo|papeštva]]. Mesto je v srednjem veku postalo glavno [[Romarsko središče|romarsko]] mesto. Poleg kratkih obdobij kot samostojno mesto v srednjem veku je Rim ohranil svoj status papeške [[Prestolnica|prestolnice]] in svetega mesta stoletja, tudi ko se je papež za [[Avignonsko papeštvo|nekaj časa preselil v Avignon]] (1309–1377). Katoličani verjamejo, da je Vatikan zadnje počivališče [[Sveti Peter|svetega Petra]].

Romanja v Rim lahko vključujejo obiske številnih krajev, tako v Vatikanu kot na italijanskem ozemlju. Priljubljeno postajališče so [[Svete stopnice|Pilatove stopnice]]: to so po krščanski tradiciji stopnice, ki so vodile do pretorja [[Poncij Pilat|Poncija Pilata]] v [[Jeruzalem]]u, na katerem je Jezus Kristus stal med svojim mučenjem na poti do sojenja.<ref>{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1554541/Steps-Jesus-walked-to-trial-restored-to-glory.html |title=Steps Jesus walked to trial restored to glory |last=Moore |first=Malcolm |date=13 June 2007 |work=Telegraph.co.uk |access-date=22 August 2019 |language=en-GB |issn=0307-1235 |archive-date=30 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200430054419/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1554541/Steps-Jesus-walked-to-trial-restored-to-glory.html |url-status=live }}</ref> Stopnice naj bi v 4. stoletju v Rim pripeljala [[sveta Helena|Helena]] iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. ''Scala Santa'' že stoletja privabljajo krščanske romarje, ki so želeli častiti Jezusov pasijon. Drugi romarski objekti vključujejo več katakomb, zgrajenih v cesarskih časih, v katerih so kristjani molili, pokopavali svoje mrtve in častili v obdobjih preganjanja ter različne nacionalne cerkve (med njimi [[San Luigi dei francesi]] in [[Santa Maria dell'Anima]]) ali cerkve, povezane z njimi, s posameznimi verskimi redovi, kot sta jezuitska cerkev [[Il Gesu]] in Sant'Ignazio.

Tradicionalno romarji v Rimu (pa tudi pobožni Rimljani) v 24 urah obiščejo [[sedem romarskih cerkev v Rimu| sedem romarskih cerkva]] (ital. ''Le sette chiese''). Ta običaj, obvezen za vsakega romarja v srednjem veku, je v 16. stoletju kodificiral sveti [[Filip Neri]]. Sedem cerkva so štiri glavne bazilike ([[Bazilika sv. Petra, Vatikan]], [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim]], [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu]] in [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Santa Maria Maggiore]]), ostale tri pa so [[San Lorenzo fuori le mura]] (zgodnjekrščanska bazilika), [[Bazilika svetega križa v Jeruzalemu|Santa Croce v Gerusalemme]] (cerkev, ki jo je ustanovila Helena, Konstantinova mati, v kateri so drobci lesa, pripisani [[pravi križ|svetemu križu]]) in [[Sveti Sebastijan onkraj obzidja|San Sebastiano fuori le mura]] (ki leži ob [[Apijeva cesta|Apijevi cesti]] in je zgrajena nad katakombami San Sebastiano).

== Znamenitosti ==
=== Arhitektura ===
[[File:ThePantheon.jpg|thumb| Panteon, zgrajen kot tempelj, posvečen »vsem bogovom preteklosti, sedanjosti in prihodnosti«]]
[[File:Colosseo Romano Rome 04 2016 6289.jpg|thumb| Kolosej je še danes največji amfiteater na svetu.<ref name="#1">{{navedi novice |url=http://www.guinnessworldrecords.com/records-3000/largest-amphitheatre/ |title=Colosseum: The Largest Amphitheatre |work=Guinnesworldrecords.com |date=6 March 2013|access-date=12 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20141027170257/http://www.guinnessworldrecords.com/records-3000/largest-amphitheatre/|archive-date=27 October 2014|url-status=dead}}</ref> Uporabljali so ga za predstave gladiatorjev in druge javne prireditve (lovske predstave, rekreacije znanih bitk in drame na podlagi klasične mitologije).]]
Rimska arhitektura se je skozi stoletja močno razvila, zlasti od klasičnega in cesarskega rimskega sloga do sodobne fašistične arhitekture. Rim je bil nekoč eden glavnih svetovnih epicentrov klasične arhitekture, ki je razvijal nove oblike, kot so [[lok (arhitektura)|lok]], [[kupola]] in [[obok]].<ref name="#1"/> [[Romanska arhitektura|Romanski slog]] v 11., 12. in 13. stoletju se je široko uporabljal tudi v rimski arhitekturi, kasneje pa je mesto postalo eno glavnih središč [[renesančna arhitektura|renesančne]], [[baročna arhitektura|baročne]] in [[neoklasicistična arhitektura|neoklasicistične]] arhitekture.

Kljub temu, da je Rim dom [[Vatikan]]a in bazilike svetega Petra, je rimska stolnica [[Lateranska bazilika|nadbazilika svetega Janeza Lateranskega]] na jugovzhodu središča mesta. Skupaj je v Rimu okoli 900 cerkva. Poleg same stolnice velja izpostaviti še [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliko Santa Maria Maggiore]], [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|baziliko svetega Pavla zunaj obzidja]], baziliko San Clemente, [[San Carlo alle Quattro Fontane]] in cerkev [[Il Gesù]]. Pod mestom so tudi starodavne rimske [[katakombe]]. 

V Rimu so tudi številne zelo pomembne katoliške verske izobraževalne ustanove, prevsem [[Papeška lateranska univerza]] (''Lateranum''), [[Papeški biblični inštitut]], [[Papeška univerza Gregoriana]], [[Papeška univerza Urbaniana]] in [[Papeški orientalski inštitut]].

Od konca Rimske republike je Rim tudi središče pomembne [[Judovstvo|judovske]] skupnosti, ki je nekoč imela sedež v [[Trastevere|Trasteveru]], pozneje pa v rimskem getu. Tam je tudi glavna [[sinagoga]] v Rimu, [[Velika rimska sinagoga|Tempio Maggiore]].

==== Antični Rim ====
Eden od simbolov Rima je [[Kolosej]] (70–80 n. št.), Največji [[amfiteater, ki je bil kdaj koli zgrajen v Rimskem cesarstvu. Prvotno je zmogel 60.000 gledalcev, uporabljali pa so ga za gladiatorske boje. Pomembni spomeniki in znamenitosti starega Rima so [[Rimski forum]], [[Domus Aurea]], [[Panteon]], [[Trajanov steber]], [[Trajanova tržnica]], [[katakombe]], [[Circus Maximus]], [[Karakalove terme]], [[Angelski grad, Rim]], [[Avgustov mavzolej]], [[Ara Pacis]], [[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinov slavolok]], [[Cestijeva piramida]] in [[Usta resnice|Bocca della Verità]].

==== Srednji vek ====
Srednjeveške priljubljene četrti mesta, ki so predvsem okoli Kapitola, so bile v veliki meri porušene med koncem 19. stoletja in fašističnim obdobjem, vendar je ostalo še vedno veliko pomembnih stavb. Bazilike iz krščanske antike so [[Bazilika Marije Snežne, Rim| Santa Maria Maggiore]] in [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|svetega Pavla zunaj obzidja]] (slednji sta bila v veliki meri obnovljeni v 19. stoletju), v obeh pa so dragoceni mozaiki iz 4. stoletja našega štetja. Pomembnejše srednjeveške mozaike in freske najdemo tudi v cerkvah [[Bazilika svete Marije v Trasteveru|Santa Maria in Trastevere]], Santi Quattro Coronati in Santa Prassede. Posvetne stavbe so številni stolpi, največja sta Torre delle Milizie in Torre dei Conti, oba poleg rimskega foruma, in ogromno zunanje stopnišče, ki vodi do [[Cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim|bazilike Santa Maria v Aracoeliju]].

==== Renesansa in barok ====
Rim je bil glavno svetovno središče renesanse, takoj za [[Firence|Firenca]]<nowiki/>mi in se ga je gibanje močno dotaknilo. Med drugimi je mojstrovina renesančne arhitekture v Rimu Michelangelov trg [[Kapitolski trg, Rim|Piazza del Campidoglio]] ali [[Kapitolski trg, Rim|Kapitolski trg]], na katerem stoji [[Konservatorska palača, Rim|Konservatorska palača]]. V tem obdobju so velike aristokratske družine v Rimu gradile bogata stanovanja, kot so [[Kvirinalska palača|Palazzo del Quirinale]] ([[Kvirinalska palača|Kvirinalska]] palača; danes sedež [[predsednik]]<nowiki/>a Italijanske republike), [[Beneška palača, Rim|Palazzo Venezia]], [[Palača Farnese]], [[Palača Barberini]], [[Chigijeva palača]] (danes sedež italijanskega [[Predsednik vlade|predsednika vlade]]), [[Palazzo Spada]], [[Palazzo della Cancelleria]] in [[Villa Farnesina]].
{{wide image|Piazza del Campidoglio panoramic view 39948px.jpg|800px|align-cap=center| Panoramski pogled na trg [[Kapitolski trg, Rim|Kapitolski trg]] s kopijo konjeniškega kipa Marka Aurelija]}}

Številni znameniti mestni trgi - nekateri ogromni, veličastni in pogosto okrašeni z obeliski, nekateri majhni in slikoviti - so v času renesanse in baroka dobili današnjo obliko. Glavni so [[Piazza Navona]], [[Španske stopnice]], [[trg Campo de' Fiori|Campo de' Fiori]], [[Beneški trg, Rim|Piazza Venezia]], [[Piazza Farnese]], [[Piazza della Rotonda]] in [[Piazza della Minerva]]. Eden najbolj znanih primerov baročne umetnosti je [[vodnjak Trevi]] avtorja Nicola Salvija. Druge pomembne baročne palače iz 17. stoletja so [[Palazzo Madama]], zdaj sedež italijanskega senata, in [[Palazzo Montecitorio]], zdaj sedež poslanske zbornice Italije.

==== Neoklasicizem ====
[[File:Vittoriano Altare della Patria 2013-09-16.jpg|thumb|right| Spomenik Viktorju Emanuelu II.]]
Leta 1870 je Rim postal glavno mesto nove [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. V tem času je v rimski arhitekturi prevladoval neoklasicizem, stavbni slog, na katerega je vplivala arhitektura antike. V tem obdobju so bile zgrajene številne velike palače, ki so gostile ministrstva, veleposlaništva in druge vladne agencije. Eden najbolj znanih simbolov rimskega neoklasicizma je [[Spomenik Viktorja Emanuela II.]] ali »oltar domovine«, kjer je grob neznanega vojaka, ki predstavlja 650.000 italijanskih vojakov, umrlih v prvi svetovni vojni.

==== Fašistična arhitektura ====
[[File:Palazzo della civiltà del lavoro (EUR, Rome) (5904657870).jpg|thumb| Palazzo della Civiltà Italiana v okrožju EUR]]
{{glavni|Fašistična arhitektura}}
[[Fašisti|Fašistični]] režim, ki je vladal v Italiji med letoma 1922 in 1943, se je prav tako pustil vidne sledi v Rimu. Mussolini je naročil gradnjo novih cest in trgov, kar je povzročilo uničenje starejših cest, hiš, cerkva in palač, postavljenih med papeško vladavino. Glavne dejavnosti v času njegove vlade so bile: »izolacija« Kapitolskega griča; Via dei Monti, pozneje preimenovana v Via del'Impero in nazadnje Via dei Fori Imperiali; Via del Mare, pozneje preimenovana v Via del Teatro di Marcello; »izolacija« Avgustovega mavzoleja z postavitvijo trga Augusto Imperatore; in Via della Conciliazione.

Arhitekturno je italijanski fašizem favoriziral najmodernejša gibanja, kot je [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizem]]. Vzporedno s tem se je v 1920-ih pojavil še en slog, imenovan ''Stile Novecento'', za katerega so značilne povezave s starodavno rimsko arhitekturo. Dva pomembna kompleksa v tem slogu sta Foro Mussolini, zdaj Foro Italico, Enrica Del Debbija in Città universitaria ('univerzitetno mesto'), Marcella Piacentinija, tudi avtorja kontroverznega uničenja dela riona Borgo za odprtje Via della Conciliazione.

Najpomembnejše fašistično mesto v Rimu je okrožje EUR, ki ga je leta 1938 zasnoval Piacentini. Ta nova četrt je nastala kot kompromis med arhitekti racionalisti in novecento, prvega je vodil Giuseppe Pagano. EUR je bil prvotno zasnovan za svetovno razstavo leta 1942 in se je imenoval ''E.42'' (''Esposizione 42''). Najbolj reprezentativni stavbi v EUR-u sta Palazzo della Civiltà Italiana (1938–1943) in Palazzo dei Congressi, primera racionalističnega sloga. Do svetovne razstave ni prišlo, ker je Italija vstopila v drugo svetovno vojno leta 1940, stavbe pa so bile leta 1943 delno uničene v spopadih med italijansko in nemško vojsko in pozneje opuščene. Četrt je bila obnovljena v 1950-ih, ko so rimske oblasti ugotovile, da že imajo seme poslovnega okrožja zunaj središča, kakršno so načrtovale še druge prestolnice (London Docklands in La Défense v Parizu). Palazzo della Farnesina, sedanji sedež italijanskega zunanjega ministrstva, je bil leta 1935 zasnovana v čistem fašističnem slogu.

=== Spomeniki na seznamu Unescove svetovne dediščine ===
Pod naslovom '''Zgodovinsko središče Rima, lastnosti svetega sedeža v tem mestu, ki uživa ekstrateritorialne pravice in San Paolo Fuori le Mura''' (''Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura'') so naslednji spomeniki v starem mestnem jedru Rima:

Po legendi, da sta Rim ustanovila Romul in Rem leta 753 pred našim štetjem, je bil Rim najprej središče rimske republike, nato rimskega imperija in je v 4. stoletju postal prestolnica krščanskega sveta. Mesto svetovne dediščine, razširjeno leta 1990 na obzidje Urbana VIII., vključuje nekatere od pomembnejših antičnih spomenikov, kot so forumi, [[Avgustov mavzolej]], [[Angelski grad, Rim|Hadrijanov mavzolej]], [[Panteon, Rim|Panteon]], [[Trajanov steber]] in [[Avrelijev steber]], pa tudi verske in javne zgradbe papeškega Rima. Svetovna dediščina obsega celotno zgodovinsko središče Rima znotraj mestnega obzidja v najširšem obsegu v 17. stoletju, kot tudi [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|baziliko sv. Pavla zunaj obzidja]]. Nepremičnina, kompleksna in stratificirana, vključuje izjemna arheološka območja, ki so integrirana v urbano tkivo.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/91 Unesco]</ref>

=== Parki in vrtovi ===
[[File:Rome-VillaBorghese-TempleEsculape.jpg|thumb| Eskulapov tempelj v vrtovih Villa Borghese]]
Javni parki in naravni rezervati pokrivajo veliko območje v Rimu, mesto pa ima eno največjih zelenih površin med evropskimi prestolnicami. Najbolj opazen del te zelene površine predstavlja veliko število vil in urejenih vrtov, ki jih je ustvarila italijanska aristokracija. Medtem ko je bil v času gradnje v poznem 19. stoletju večina parkov, ki obkrožajo vile, uničenih, so nekateri ostali. Najbolj opazni med njimi so [[Vila Borghese]], Villa Ada in [[Vila Doria Pamphilij]]. Vila Doria Pamphili je zahodno od hriba Gianicolo in obsega približno 1,8 kvadratnih kilometrov. Vila Sciarra je na hribu z otroškimi igrišči in zasenčenimi sprehajalnimi območji. Na bližnjem območju [[Trastevere]] je Orto Botanico (botanični vrt) hladen in senčen zeleni prostor. Stari rimski hipodrom (Circus Maximus) je še ena velika zelena površina: ima malo dreves, vendar nanj gledata Palatin in Rožni vrt ('roseto comunale'). V bližini je bujna vila Celimontana, blizu vrtov, ki obkrožajo karakalove terme. Vrt Villa Borghese je najbolj znana velika zelena površina v Rimu, med zasenčenimi sprehodi pa je znana umetniška galerija. Vrtovi Pincio in [[Vila Medičejcev, Rim|Villa Medici]] gledajo na trg Piazza del Popolo in Španske stopnice. V Castelfusanu pri Ostiji je tudi pomemben borov gozd. Rim ima tudi številne regionalne parke precej novejšega izvora, vključno z regionalnim parkom Pineto in regionalnim parkom Apijske ceste. Naravni rezervati so tudi v Marcigliani in na Tenuta di Castelporziano.

=== Fontane in akvadukti ===
{{glavni| Fontane v Rimu|Seznam rimskih akvaduktov}}
[[File:Fontana di Trevi Rome 04 2016 6768.jpg|thumb|left|[[Vodnjak Trevi]]. Gradnja se je začela v času starega Rima in je bila dokončana leta 1762 po zasnovi Nicole Salvija.]]
Rim je mesto, ki slovi po številnih fontanah, zgrajenih v zelo različnih slogih, od klasičnih in srednjeveških, do baročnih in neoklasicističnih. Mesto ima fontane že več kot dva tisoč let, oskrbovale so mesto s pitno vodo in krasile rimske trge. V času Rimskega cesarstva, leta 98 našega štetja, je po besedah Seksta Julija Frontina, rimskega konzula, imenovanega za ''curator aquarum'' ali varuha vode mesta, Rim imel devet [[akvadukt (vodovod)|akvaduktov]], ki so napajali 39 monumentalnih vodnjakov in 591 javnih bazenov, ne da bi upoštevali vodo za oskrbovanje cesarskega gospodinjstva, kopeli in lastnikov zasebnih vil. Vsak večji vodnjak je bil povezan z dvema različnima akvaduktoma, če bi enega zaprli zaradi servisiranja.<ref>Frontin, Les Aqueducs de la ville de Rome, translation and commentary by Pierre Grimal, Société d'édition Les Belles Lettres, Paris, 1944.</ref>

V 17. in 18. stoletju so rimski papeži rekonstruirali druge uničene rimske akvadukte in zgradili nove fontane za označbo svojega pomena, s čimer so začeli zlato dobo rimskih fontan.

Fontane v Rimu so bile, tako kot Rubensove slike, izraz novega sloga baročne umetnosti. Bile so polne alegoričnih figur in napolnjene s čustvi in gibanjem. V teh vodnjakih je kiparstvo postalo glavni element, vodo pa so preprosto uporabljali za oživitev in okrasitev skulptur. Tako kot baročni vrtovi so bili »vizualni prikaz zaupanja in moči«.<ref>''Italian Gardens, a Cultural History'', Helen Attlee. Francis Lincoln Limited, London 2006.</ref>

=== Kipi ===
[[File:Vierströmebrunnen-Fontana dei Quattro Fiumi (27903447766).jpg|thumb|right|[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]], [[Gian Lorenzo Bernini]], 1651]]
Rim je znan po svojih kipih, predvsem pa po govorečih kipih Rima. Običajno so to starodavni kipi, ki so postali priljubljeni nabiralniki za politične in družbene razprave, ter mesta, kjer lahko ljudje (pogosto satirično) izrazijo svoje mnenje. Obstajata dva glavna kipa: Pasquino in Marforio, vendar obstajajo še štirje znani kipi: il Babuino, Madama Lucrezia, il Facchino in opat Luigi. Večina teh kipov je staro rimskih ali klasičnih, večina pa prikazuje tudi mitske bogove, starodavne ljudi ali legendarne figure; il Pasquino predstavlja Menelaja, opat Luigi je neznani rimski sodnik, il Babuino naj bi bil Silenj, Marforio predstavlja Okeana, Madama Lucrezia je doprsni kip Izide, il Facchino pa edini nerimski kip, ki je nastal leta 1580 in ne zastopa nikogar posebej. Zaradi svojega statusa so pogosto prekriti s plakati ali grafiti, ki izražajo politične ideje in stališča. Drugi kipi v mestu, ki niso povezani s govorečimi kipi, vključujejo kipe na Ponte Sant'Angelo ali več spomenikov, raztresenih po mestu, na primer [[Giordano Bruno|Giordana Bruna]] na Campo de'Fiori.

=== Obeliski in stebri ===
[[File:Piazza del Popolo Obelisco Flaminio a Roma.jpg|thumb|Flaminijev obelisk, Piazza del Popolo]]
Mesto gosti osem staroegipčanskih in pet antičnih rimskih [[obelisk]]ov skupaj s številnimi sodobnejšimi obeliski; v Rimu je bil prej (do leta 2005) starodavni etiopski obelisk.<ref>{{navedi splet |url=http://www.initaly.com/regions/classic/obelisks.htm |title=Chasing Obelisks in Rome |publisher=Initaly.com |access-date=3 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100206125357/http://initaly.com/regions/classic/obelisks.htm |archive-date=6 February 2010}}</ref> Mesto vsebuje nekaj obeliskov na trgih, na primer na trgu Piazza Navona, Trgu sv. Petra, Piazza Montecitorio in Piazza del Popolo in drugih v vilah, termah in vrtovih, na primer v vili Celimontana, [[Dioklecijanove terme|Dioklecijanovih termah]] in Pincijanskem hribu. Poleg tega je v središču Rima tudi [[Trajanov steber]] in [[Avrelijev steber]], dva starodavna rimska stebra s spiralnim reliefom. Avrelijev steber je na trgu Piazza Colonna in ga je okoli leta 180 našega štetja postavil [[Komod]] v spomin na svoje starše. Steber je navdihnil Trajanov steber na [[Trajanov forum|Trajanovem forumu]], ki je del cesarskega foruma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.roundtheworldmagazine.com/free-things-to-do-in-rome/ |title=7 Free Things To Do In Rome |publisher=roundtheworldmagazin.com |access-date=17 January 2017 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170217200236/http://www.roundtheworldmagazine.com/free-things-to-do-in-rome/ |archive-date=17 February 2017 |date=12 January 2017}}</ref>

=== Mostovi ===
[[File:Bridge Vittorio Emanuele II at sunset.jpg|thumb|''Ponte Vittorio Emanuele II.'' ob sončnem zahodu]]
Mesto Rim ima številne znane mostove, ki prečkajo Tibero. Edini most, ki je ostal do danes iz klasične dobe nespremenjen, je [[Ponte dei Quattro Capi]], ki povezuje Isolo Tiberino z levim bregom. Drugi ohranjeni - čeprav spremenjeni - starodavni rimski mostovi, ki prečkajo Tibero, so Ponte Cestio, Ponte Sant'Angelo in [[Milvijski most|Ponte Milvio]]. Glede na Ponte Nomentano, ki je bil tudi zgrajen v starem Rimu in prečka reko Aniene, trenutno v mestu še vedno ostaja pet starodavnih rimskih mostov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.citrag.it/archi/page/bridges/e_f_pn_ro.htm |title=The Bridges of Ancient Rome |publisher=Citrag.it |access-date=3 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113044759/http://www.citrag.it/archi/page/bridges/e_f_pn_ro.htm |archive-date=13 January 2010}}</ref> Drugi omembe vredni mostovi so Ponte Sisto, prvi most, zgrajen v renesansi nad rimskimi temelji; Ponte Rotto, pravzaprav edini preostali lok starodavnega Pons Aemiliusa, se je podrl med poplavo leta 1598 in podrl konec 19. stoletja; in Ponte Vittorio Emanuele II., sodoben most, ki povezuje Corso Vittorio Emanuele in Borgo. Večina mestnih javnih mostov je bila zgrajenih v klasičnem ali renesančnem slogu, pa tudi v baročnem, neoklasicističnem in modernem slogu. Po Enciklopediji Britannici je najlepši starodavni most v Rimu Ponte Sant'Angelo, ki je bil dokončan leta 135 n. št. in je bil okrašen z desetimi kipi angelov, ki jih je leta 1688 zasnoval Bernini.<ref>{{cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/523159/SantAngelo-Bridge |title=Sant'Angelo Bridge |access-date=3 February 2010 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100109154613/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/523159/SantAngelo-Bridge |archive-date=9 January 2010}}</ref>

=== Katakombe ===
{{glavni| Rimske katakombe}}
[[File:PiusXItomb2.jpg|thumb|left| Vatikanska nekropola, kraj, kjer so pokopani številni papeži]]
Rim ima ogromno starodavnih katakomb ali podzemnih grobišč pod ali v bližini mesta, od katerih jih je vsaj štirideset, nekatere so odkrili šele v zadnjih desetletjih. Čeprav so najbolj znane po krščanskih pokopih, vključujejo poganske in judovske pokope, bodisi v ločenih katakombah bodisi pomešane skupaj. Prve obsežne katakombe so izkopali od 2. stoletja dalje. Prvotno so bile izrezane skozi [[tuf]], mehko vulkansko kamnino, zunaj meja mesta, ker je rimsko pravo prepovedovalo pokopavanje v mejah mesta. Trenutno je vzdrževanje katakomb v rokah papeža, ki je salezijancem Don Boska naložil nadzor nad katakombami svetega Kaliksa na obrobju Rima.

== Gospodarstvo ==
Kot glavno mesto [[Italija|Italije]], Rim gosti vse glavne institucije države, vključno s predsedstvom republike, vlado (in njenimi ministri), parlamentom, glavnimi sodišči in diplomatskimi predstavniki vseh držav za italijansko državo in [[Vatikan]]. V Rimu so številne mednarodne institucije, predvsem kulturne in znanstvene, na primer Ameriški inštitut, Britanska šola, Francoska akademija, Skandinavski inštituti in Nemški arheološki inštitut. Obstajajo tudi specializirane agencije Združenih narodov, na primer FAO. Rim gosti tudi velike mednarodne in svetovne politične in kulturne organizacije, kot so Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD), Svetovni program za hrano (WFP), [[Organizacija severnoatlantske pogodbe|Natova]] obrambna šola in Mednarodni center za preučevanje ohranjanja in obnove kulturnih dobrin (ICCROM).
{{wide image|Panoramic view of EUR business district, Rome.jpg|800px|align-cap=center| Panoramski pogled na poslovno četrt EUR}}
[[Slika:Tempio di Adriano - esterno.jpg|sličica|Rimska gospodarska zbornica v starodavnem Hadrijanovem templju]]
Čeprav je za rimsko gospodarstvo značilna odsotnost težke industrije in v veliki meri prevladujejo storitve, visokotehnološka podjetja (IT, vesoljska industrija, obramba, telekomunikacije), raziskave, gradbene in komercialne dejavnosti (zlasti bančništvo) ter velik razvoj turizma, ki je zelo dinamičen in izjemno pomemben za njegovo gospodarstvo. Mednarodno rimsko letališče Fiumicino je največje v Italiji, v mestu pa so sedeži velike večine večjih italijanskih podjetij, pa tudi sedež treh od 100 največjih svetovnih podjetij: Enel, Eni in Telecom Italia.

Univerze, nacionalni radio in televizija ter filmska industrija so prav tako pomembni deli gospodarstva: Rim je tudi središče italijanske filmske industrije, zahvaljujoč studiom Cinecittà, ki deluje že od 1930-ih. Mesto je tudi središče bančništva in zavarovalništva, pa tudi elektronike, energije, prometa in vesoljske industrije. Sedeži številnih mednarodnih podjetij in agencij, vladnih ministrstev, konferenčnih centrov, športnih prizorišč in muzejev se nahajajo v glavnih poslovnih četrtih v Rimu: Esposizione Universale Roma (EUR); Torrino (južneje od EUR); Magliana; Parco de 'Medici-Laurentina in tako imenovana dolina Tiburtina ob starodavni Via Tiburtina.

== Šport ==
Leta 1960 je Rim gostil [[Poletne olimpijske igre 1960|Poletne olimpijske igre]]. Tukaj imata sedež dva pomembna italijanska [[nogometni klub|nogometna kluba]], [[A.S. Roma]] in [[S.S. Lazio]], ki svoje domače tekme igrata na [[Stadio Olimpico|olimpijskem stadionu]]. V mestu je med letoma [[Sezona Velikih nagrad 1925|1925]] in {{F1|1954}} potekala [[Dirke za Velike nagrade|dirka]] za [[Velika nagrada Rima|Veliko nagrado Rima]].

== Mednarodne povezave ==
Rim je od leta 1956 ekskluzivno mesto-dvojček [[Pariz]]a,<ref>{{navedi splet |url=http://www.paris.fr/politiques/paris-a-l-international/paris-ville-monde/les-pactes-d-amitie-et-de-cooperation/rub_6587_stand_16468_port_14974 |title=Les pactes d'amitié et de coopération |work=Paris.fr |accessdate=24.7.2014 |archive-date=2013-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117011700/http://www.paris.fr/politiques/paris-a-l-international/paris-ville-monde/les-pactes-d-amitie-et-de-cooperation/rub_6587_stand_16468_port_14974 |url-status=dead }}</ref> po načelu »''Solo Parigi è degna di Roma; solo Roma è degna di Parigi''« (»Samo Pariz je vreden Rima; samo Rim je vreden Pariza«). Druge mednarodne povezave z mesti (pobratena, sestrska ali partnerska mesta) so:
{{div col|colwidth=20em}}
* {{ikonazastave|Bolivija}} [[Achacachi]], Bolivija
* {{ikonazastave|Alžirija}} [[Alžir]], Alžirija
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]], Srbija
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Brasília]], Brazilija
* {{ikonazastave|Egipt}} [[Kairo]], Egipt
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]], Ukrajina
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Krakov]], Poljska
* {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]], Združeno kraljestvo
* {{ikonazastave|Pakistan}} [[Multan]], Pakistan
* {{ikonazastave|Indija}} [[Mumbaj]], Indija
* {{ikonazastave|Španija}} [[Madrid]], Španija
* {{ikonazastave|Španija}} [[Marbella]], Španija
* {{ikonazastave|Kanada}} [[Montreal]], Kanada
* {{ikonazastave|ZDA}} [[New York City]], ZDA
* {{ikonazastave|Ljudska republika Kitajska}} [[Peking]], LR Kitajska
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Plovdiv]], Bolgarija
* {{ikonazastave|Indija}} [[New Delhi]], Indija
* {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Seul]], Južna Koreja
* {{ikonazastave|Avstralija}} [[Sydney]], Avstralija
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]], Albanija
* {{ikonazastave|Japonska}} [[Tokio]], Japonska
* {{ikonazastave|Belgija}} [[Tongeren]], Belgija
* {{ikonazastave|Tunizija}} [[Tunis]], Tunizija
* {{ikonazastave|ZDA}} [[Washington, D.C.]], ZDA
{{div col end}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Rus Roman, ''Vodnik po Rimu'', Družina, Ljubljana 1999{{COBISS|ID=97689600}}
* Hughes Roberts, ''Rim'', Modrijan, Ljubljana 2014,{{COBISS|ID=27613312}}
* Valigi Cinzia, ''Rim in Vatikan: Sikstinska kapela, Castel Gandorfo, Tivoli'' , Narni, Plurigraf, med 2000 in 2012 {{COBISS|ID=753224}} ISBN 978 88 7551 212 0
* Boldrini Fabio, Castelucci Leonardo, Giuntoli Stefano, ''Il libro d'oro di Roma'', Casa editrice Bonechi, Firenze 1988 (v italijanščini) 
* ''Rim od začetkov do naših dni'', Lozzi Roma S.A.S., 1999, ISBNː 978-88-86843-67-6

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{zbirka|Rome|Rim}}
* {{Wikipotovanje-medvrstično|Rome}}
* [http://www.comune.roma.it/PCR/do/jpsite/Site/home Uradna spletna stran mestnih oblasti] {{ikona it}}
* [http://www.rim.veleposlanistvo.si/ Spletne strani slovenskega veleposlaništva v Rimu]

{{Province of Rome}}
{{Evropske prestolnice}}
{{World Heritage Sites in Italy}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Rim|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]