Carlo Goldoni

Carlo Goldoni
Carlo Goldoni
	Portret Alessandra Longhija
Rojstvo	Carlo Goldoni; 25. februar 1707[…]; Benetke[…]
Smrt	6. februar 1793[…] (85 let); Pariz
Poklic	dramatik, pisatelj, libretist, scenarist, prevajalec, pesnik pravnik, pesnik, režiser, pisatelj proze
Narodnost	italijanska
Državljanstvo	Beneška republika; Kraljestvo Francija; Kraljevina Francija[d]; Prva francoska republika
Literarno gibanje	razsvetljenska književnost

Carlo Goldoni [goldóni], italijanski pesnik, dramatik in libretist, * 25. februar 1707, Benetke, † 6. februar 1793, Pariz.

Življenje in delo

Sprva je bil advokat, od 1748 pa pesnik beneških gledališč.^[9] Od mladih nog je Goldonija privlačevalo gledališče in že kot otrok je pripravil prvo igrico. Napisal je čez dvesto komedij. Njegova satira je dobrohotna in obzirna ter redko preide v ironijo. Ni pa se dobrodušni pisatelj bal izreči nekaterih drznih izjav zoper plemstvo.^[10] Pisal je drame in karakterne komedije s katerimi je najbolj zaslovel. Obnovil je italijansko komedijo, ki ni našla poti iz improvizacije že povsem izrabljene tako imenovane »commedie dell'arte«. Pri posebnem tipu komedije, ki jo je ustvaril se je približal Molièrovim zgledom tako, da je komediji dal trdnejšo dramsko zgradbo in izrazitejšo socialno, razsvetljenstvu bližjo tendenco. Od njegovih del so ostale popularne zlasti Kavarnica (La bottega del caffè, 1743), Sluga dveh gospodov (Il servitore dei due padroni, 1753), Krčmarica (La losandiera, 1753). (COBISS) Vendar ta tendenca ni nikoli preočitna, ton celote ostaja veselo igrav, lahkoten in dobrodušen.^[11] Nekater druga dela so še: Ribiške zdrahe, Prebrisana vdova, Lažnivec, Grobijani, Starinarnica. Za nas je pomembna tudi drama Dalmatinka, uprizorjena leta 1758, v kateri prikazuje Ilire v Dalmaciji. Napisal je tudi Spomine, bogate s podatki o sodobnem gledališču. Pisal je v verzih in prozi, v knjižni italijanščini in beneškem narečju, pa tudi v francoskem jeziku. Do danes je ostalo živih kakih trideset njegovih komedij. Tudi na naših odrih so si njegove komedije osvojile trajno mesto in pred vsemi Krčmarica, ki predstavlja eno največjih koket v svetovni dramatiki.^[12] Napisal je tudi več opernih besedil.

Viri

↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
↑ Carlo Goldoni
d:Track:Q17299517
↑ Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741
↑ ^4,0 ^4,1 Гольдони Карло // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135
↑ Dr. Constant v. Wurzbach Goldoni, Karl // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 5. — S. 253.
d:Track:Q665807 d:Track:Q88695240
↑ ^6,0 ^6,1 ^6,2 Archivio Storico Ricordi — 1808.
d:Track:Q3621644
↑ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
d:Track:Q37312
↑ Strappini L. Dizionario Biografico degli Italiani — 2001. — Vol. 57.
d:Track:Q1128537
↑ Mala splošna enciklopedija DZS. DZS, Ljubljana 1973-1975
↑ Trdina, Silva. Besedna umetnost: 2. Literarna teorija. Mladinska knjiga, Ljubljana 1958.
↑ Kos, Janko. Pregled svetovne književnosti. DZS, Ljubljana 1982
↑ Trdina, Silva. Besedna umetnost: 2. Literarna teorija. Mladinska knjiga, Ljubljana 1958.

Glej tudi

Ta članek o književniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;data.bnf.fr:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-1] ta.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36570165&quot;_data-entity-id=&quot;Q17299517&quot;&gt;[http://explore.rkd.nl/en/explore/artists/283891_Carlo_Goldoni]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q17299517]]&lt;/div&gt;-2] Carlo Goldoni
d:Track:Q17299517

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q5375741&quot;&gt;[http://www.britannica.com/biography/Carlo-Goldoni_Encyclopædia_Britannica]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5375741]]&lt;/div&gt;-3] Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q17378135&quot;&gt;Гольдони_Карло_//_[[:ru:Большая_советская_энциклопедия_(третье_издание)|Большая_советская_энциклопедия]]:_[в_30_т.]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_3-е_изд._—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1969.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q17378135]]&lt;/div&gt;-4] 4,0 ^4,1 Гольдони Карло // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q19389637&quot;_data-entity-id=&quot;Q88695240&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:Constantin_von_Wurzbach|Dr._Constant_v._Wurzbach]]&lt;/i&gt;_[[:de:s:BLKÖ:Goldoni,_Karl|Goldoni,_Karl]]_//_&#039;&#039;[[:de:Biographisches_Lexikon_des_Kaiserthums_Oesterreich|Biographisches_Lexikon_des_Kaiserthums_Oesterreich]]&#039;&#039;:_&#039;&#039;enthaltend_die_Lebensskizzen_der_denkwürdigen_Personen,_welche_seit_1750_in_den_österreichischen_Kronländern_geboren_wurden_oder_darin_gelebt_und_gewirkt_haben&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:Dunaj|Wien]]:_1856._—_Vol.&amp;nbsp;5._—_S.&amp;nbsp;253.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q665807]][[d:Track:Q88695240]]&lt;/div&gt;-5] Dr. Constant v. Wurzbach Goldoni, Karl // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 5. — S. 253.
d:Track:Q665807 d:Track:Q88695240

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q10605195_citetype_Q3621673_citetype_Q380829&quot;_data-entity-id=&quot;Q3621644&quot;&gt;Archivio_Storico_Ricordi&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1808.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q3621644]]&lt;/div&gt;-6] 6,0 ^6,1 ^6,2 Archivio Storico Ricordi — 1808.
d:Track:Q3621644

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3491832_citetype_Q55341040_citetype_Q847959_citetype_Q84863712_citetype_Q24579448_citetype_Q130735522_citetype_Q783794&quot;_data-entity-id=&quot;Q37312&quot;&gt;[http://www.imdb.com/name/nm0325958/_Person_Profile]_//_Internet_Movie_Database&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1990.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q37312]]&lt;/div&gt;-7] Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
d:Track:Q37312

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q47461344&quot;_data-entity-id=&quot;Q1128537&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;Strappini&amp;nbsp;L.&lt;/i&gt;_[http://www.treccani.it/enciclopedia/carlo-goldoni_%28Dizionario_Biografico%29/_Dizionario_Biografico_degli_Italiani]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2001._—_Vol.&amp;nbsp;57.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q1128537]]&lt;/div&gt;-8] Strappini L. Dizionario Biografico degli Italiani — 2001. — Vol. 57.
d:Track:Q1128537

[9] Mala splošna enciklopedija DZS. DZS, Ljubljana 1973-1975

[10] Trdina, Silva. Besedna umetnost: 2. Literarna teorija. Mladinska knjiga, Ljubljana 1958.

[11] Kos, Janko. Pregled svetovne književnosti. DZS, Ljubljana 1982

[12] Trdina, Silva. Besedna umetnost: 2. Literarna teorija. Mladinska knjiga, Ljubljana 1958.

[1]

[2]

[4]

[5]

[7]

[8]

[6]

[9]

[10]

[11]

[12]

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 CONOR (Slovenija) 1 CONOR (Srbija) 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Norveška Španija Francija (data) Argentina Katalonija Nemčija Italija Izrael ZDA Latvija Japonska Češka republika Avstralija Grčija Koreja Hrvaška Nizozemska Poljska Švedska Vatikan
Inštituti za umetnostno raziskovanje	RKD Artists (Nizozemska) Artist Names (Getty)
Biografski slovarji	Nemčija
Znanstvene podatkovne baze	CiNii (Japonska)
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology MusicBrainz artist RISM (Francija) 1 RERO (Švica) 1 Social Networks and Archival Context SUDOC (Francija) 1 Trove (Avstralija) 1