Pojdi na vsebino

Emmanuelle Riva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Emmanuelle Riva
Portret
RojstvoPaulette Germaine Riva[1]
24. februar 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[2][3][…]
Cheniménil[d], Vosges, Francija[1]
Smrt27. januar 2017({{padleft:2017|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[2][3][…] (89 let)
16. pariško okrožje[d], Francija[1]
Državljanstvo Francija
Poklicigralka, fotografinja, pesnica, gledališka igralka, filmska igralka, pisateljica

Emmanuelle Riva (rojena Paulette Germaine Riva), francoska gledališka in filmska igralka ter pesnica, * 24. februar 1927, Cheniménil, Vosges, Francija, † 27. januar 2017, Pariz.

Znana je bila kot zvezdnica novega vala francoskega filma.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

Rodila se je v družini šivilje Jeanne Fernande (roj. Nourdin) in slikopleskarja Renéja Alfreda Rive.[6] Med odraščanjem v kraju Remiremont je pokazala interes za igro in začela nastopati za lokalno gledališče, izučila pa se je za šiviljo. Oglas v lokalnem časopisu jo je spodbudil, da se je prijavila v igralsko šolo v Parizu.[7]

Kljub nasprotovanju družine se je v starosti 26 let preselila v Pariz, da bi se posvetila igri.[8] Leta 1954 je prvič nastopila na odru, v pariški produkciji igre Arms and the Man Georgea Bernarda Shawa.[7] Tri leta kasneje je zaigrala v TV-seriji Énigmes de l'histoire.[9]

Kariera

[uredi | uredi kodo]
Emanuelle Riva leta 2013

Zaslovela je leta 1959 z glavno vlogo v filmu Hirošima, ljubezen moja režiserija Alaina Resnaisa, v katerem je igrala francosko igralko, ki se v porušeni Hirošimi zaplete v razmerje z japonskim arhitektom.[7] Z njo si je prislužila nominacijo za nagrado Bafte za najboljšo tujo igralko.[9] Kasneje med drugim nastopila še v filmih Kapò (Gillo Pontecorvo, 1960), Duhovnik Léon Morin (Jean-Pierre Melville, 1961) in Terezina krivda (Georges Franju, 1962), za katerega je prejela nagrado za najboljšo igralko na 23. Beneškem filmskem festivalu.[7][8]

Kasneje je začela zavračati filmske vloge, ki so se ji zdele preveč komercialne, in se osredotočila na gledališče. Nastopila je v številnih pariških produkcijah, poleg tega je izdala več knjig poezije.[10] Njene fotografije Hirošime, ki jih je posnela med snemanjem filma Hirošima, ljubezen moja, so bile pol stoletja kasneje razstavljene na Japonskem in izdane v knjižni obliki.[11]

Po nekaj manjših vlogah v kasnejših letih, med njimi Tri barve: Modra Krzysztofa Kieślowskega (1993), ji je Michael Haneke ponudil glavno vlogo v svojem filmu Ljubezen. Zaigrala je ostarelo učiteljico glasbe, za katero po vrsti kapi skrbi mož in za svoj nastop prejela nagrado Bafte za najboljšo glavno igralko, pa tudi nominacijo za oskarja v isti kategoriji.[8] Pri starosti 85 let je bila najstarejša nominiranka za glavno vlogo v zgodovini podeljevanja oskarjev in druga najstarejša nominiranka za igro sploh, po Glorii Stuart, ki je bila stara 87 let, ko je prejela nominacijo za stransko vlogo v filmu Titanik.[12] Tako je še drugič v karieri postala svetovno znana.[10]

Zasebno življenje

[uredi | uredi kodo]

Veljala je za zadržano osebo. Nikoli se ni poročila ali imela otrok.[8] Njen partner je umrl leta 1999.[7] Več kot pol stoletja je živela v svojem stanovanju v Latinski četrti v Parizu.[13]

Zadnja štiri leta življenja se je borila z rakom, za kar so vedeli le njeni prijatelji in najožji svojci. Kljub bolezni je ostala vitalna do konca in je še poleti 2016 snemala svoj zadnji film na Islandiji, nastopala na odru ter študirala za nove vloge. Za rakom je januarja 2017, nekaj tednov pred svojim 90. rojstnim dnevom, tudi umrla.[14] Pokopana je na pokopališču v pariški četrti Charonne.[15]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Fichier des personnes décédées mirror
  2. ↑ 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. ↑ 3,0 3,1 filmportal.de — 2005.
  4. ↑ Delarge J. Le Delarge — Paris: Gründ, Jean-Pierre Delarge, 2001. — ISBN 978-2-7000-3055-6
  5. ↑ L’actrice Emmanuelle Riva est morte
  6. ↑ Sandomir, Richard (31. januar 2017). »Emmanuelle Riva, Star of 'Hiroshima Mon Amour' and 'Amour,' Dies at 89«. The New York Times. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 »Renewed Love for Symbol of New Wave«. The New York Times. 1. januar 2013. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 »Emmanuelle Riva, French icon who starred in Amour, dies aged 89«. The Guardian. 28. januar 2017. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  9. ↑ 9,0 9,1 »'Amour' Star Emmanuelle Riva Dies: Oscar-Nominated Actress Was 89«. IndieWire. 28. januar 2017. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  10. ↑ 10,0 10,1 Willsher, Kim (10. februar 2013). »Emmanuelle Riva, 85, star of Amour, tells of her extraordinary life«. The Guardian. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  11. ↑ "Emmanuelle Riva 'Hiroshima 1958'", Tokyo Art Beat. エマニュエル・リヴァ展 [Hiroshima 1958], Nikon. Pridobljeno 2010-07-24.
  12. ↑ »Oscars 2013: Records Broken for Oldest, Youngest Nominees«. The Hollywood Reporter. 10. januar 2013. Pridobljeno 4. januarja 2020.
  13. ↑ »Emmanuelle Riva: 'I thank heaven for the child that's still in me'«. The Irish Times. 10. januar 2015. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  14. ↑ Mandelbaum, Jacques (28. januar 2017). »L'actrice Emmanuelle Riva est morte«. Le Monde. Pridobljeno 2. aprila 2020.
  15. ↑ »L'actrice Emmanuelle Riva enterrée dans la discrétion à Paris«. Le Parisien. 4. februar 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2017. Pridobljeno 1. aprila 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Emmanuelle Riva.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Emmanuelle_Riva&oldid=6257768«