Pojdi na vsebino

Karel XVI. Gustav Švedski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Karel XVI. Gustav
Kralj Švedske
Vladanje15. september 1973 – danes
Kronanje19. september 1973
PredhodnikGustav VI. Adolf
NaslednicaViktorija, švedska prestolonaslednica
Rojstvo30. april 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2][…] (78 let)
palača Haga, Solna, Stockholm[d]
ZakonecSilvija Sommerlath (1976–danes)
PotomciViktorija, švedska prestolonaslednica
Princ Karel Filip
Princesa Magdalena
Imena
Carl Gustaf Folke Hubertus
RodbinaBernadotte
OčePrinc Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski
MatiPrincesa Sibila Saxe-Coburg-Gothska
Švedska kraljevska družina

Kralj Karel XVI. Gustav
Kraljica Silvija

Princesa Brigita

Širša kraljevska družina
p · p · u · z

Karel XVI. Gustav (polno ime Carl Gustaf Folke Hubertus), kralj Švedske, * 30. april 1946, Solna, Švedska.

Kralj Karel XVI. Gustav je edini sin princa Gustava VI. Adolfa in prapravnuk britanske kraljice Viktorije. Na prestol je prišel 15. septembra 1973 po smrti svojega dedka, kralja Gustava VI. Adolfa.

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]
15-letni švedski prestolonslednik gleda ladjo Vasa.

Princ Karel Gustav se je rodil 30. aprila 1946 ob 10:20[4] v palači Haga v Stockholmu. Bil je najmlajši izmed petih otrok in edini sin švedskega princa Gustava Adolfa in princese Sibylle. Nadškof Uppsale, Erling Eidem, ga je krstil 7. junija 1946 v Kraljevi kapeli.

Krščen je bil v krstilniku Karla XI., ki je stal na preprogi Gustava III., in ležal je v zibelki Karla XI. s krono Oskarja II..[5] Njegovi botri so bili prestolonaslednik in prestolonaslednica Danske (njegova stric in teta po očetovi strani), prestolonaslednik Norveške, princesa Julijana Nizozemska, kralj Švedske (njegov pradedek po očetovi strani), dedni knez Saške-Coburga in Gothe (njegov stric po materni strani), prestolonaslednik in prestolonaslednica Švedske (njegov dedek po očetovi in njegova druga žena), grof Folke Bernadotte in grofica Maria Bernadotte af Wisborg.[6]

Princ Karel Gustav je tudi dobil naziv vojvoda Jämtlandski. Njegov oče, princ Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski, je umrl 26. januarja 1947 v letalski nesreči na københavnskem letališču. Z očetovo smrtjo je postal kot devetmesečni princ drugi v vrsti na prestol za svojim dedkom prestolonaslednikom Gustavom Adolfom. Ko je njegov pradedek Gustav V. umrl leta 1950, je štiriletni princ postal prestolonaslednik Švedske.

Mladost in izobrazba

[uredi | uredi kodo]

Po končani srednji šoli se je Karel Gustav dve leti in pol izobraževal v kraljevski švedski vojski, kraljevski švedski mornarici in kraljevskih švedskih zračnih silah. Leta 1968 je postal častnik kot policist v vseh treh službah, nato pa je na koncu postal poveljnik (v vojski in zračnih silam) in poročnik (v mornarici), preden se je povzpel na prestol. Prav tako je dokončal akademski študij zgodovine, sociologije, politologije, davčnega prava in ekonomije na Univerzi v Upsali in na Univerzi v Stockholmu.

Za pripravo na svojo funkcijo vodje države je prestolonaslednik Karel Gustav sledil širokemu študijskemu programu o sodnem sistemu, družbenih organizacijah in institucijah, sindikatih in združenjih delodajalcev. Poleg tega je podrobno preučil posle parlamenta, vlade in ministrstva za zunanje zadeve. Prestolonaslednik je preživel čas tudi na švedski misiji pri Združenih narodih in Švedski agenciji za mednarodno razvojno sodelovanje, delal v banki v Londonu, na švedskem veleposlaništvu v Londonu, pri Švedski trgovinski zbornici v Franciji in v Tovarnipki družbi Alfa Laval v Franciji.

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Karel XVI. Gustav je 15. septembra 1973 postal švedski kralj po smrti svojega dedka kralja Gustava VI. Adolfa. Na izrednem zasedanju kabineta 15. septembra je podal zahtevano kraljevo obljubo (švedski: Konungaförsäkran). Nato se je v Državni dvorani v Kraljevski palači pojavil pred parlamentom, diplomatskim zborom, sodiščem itd., kjer je imel govor. Tako sestanek kabineta in slovesnost v Državni dvorani so bili predvajani v živo na televiziji. Na sestanku vlade je kralj izjavil, da bo njegovo ime Karel XVI. Gustav in da bo njegov naziv kralj Švedske. Sprejel je "Za Švedsko - s časom" ("För Sverige - i tiden")[7][8] za svoj osebni moto.[9] Kronan je bil tri dni kasneje v Kraljevi palači v Stockholmu.

Ko se je Karel Gustav povzpel na prestol, so bili že vzpostavljeni načrti, ki so nadomestili instrument vlade iz leta 1809, ki je kralju dal de jure politično oblast v vladi. Čeprav je bil kralj na papirju skoraj avtokrat, se je parlamentarna avtoriteta močno povečevala v zgodnjem 20. stoletju. Leta 1914 je Gustav V. imel govor, kar je bil pogoj, za kar je znano kot Dvoriščna kriza, za obtožbe po vmešavanju v politiko. Z načelom parlamentarne demokracije, formalno ustanovljene leta 1917, se je dejansko neposredno vključevanje kralja v vlado zmanjšalo in pooblastila, ki so mu bila dodeljena, so vse bolj izvajali ministri v njegovem imenu.

Poroka in otroci

[uredi | uredi kodo]
Karel XVI. Gustaf s kraljico Silvijo.

Leta 1972 je kralj na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu spoznal Silvio Sommerlath. Poročila sta se 19. junija 1976 v Stockholmski katedrali. V zakonu so se jima rodili trije otroci:

Princ Karel Filip se je rodil kot švedski prestolonaslednik, vendar je ta naslov 1. januarja 1980 izgubil zaradi spremembe zakona o nasledstvu švedskega prestola. Nova prestolonaslednica je postala njegova starejša sestra, princesa Victoria. Kralj Karel XVI. Gustav s tem zakonom ni bil zadovoljen, saj je želel, da bi ga na prestolu nasledil njegov sin[10].

Nazivi

[uredi | uredi kodo]
  • 30. april 1946 – 7. junij 1946: Njegova kraljeva visokost princ Karel Gustaf Švedski
  • 7. junij 1946 – 29. oktober 1950: Njegova kraljeva visokost vojvoda Jämtlandski
  • 29. oktober 1950 – 15. september 1973: Njegova kraljeva visokost švedski prestolonaslednik, vojvoda Jämtlandski
  • 15. september 1973 – danes: Njegovo veličanstvo kralj Švedske

Predniki

[uredi | uredi kodo]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
8. Gustav V. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Princesa Sofija Nassauska
 
 
 
 
 
 
 
4. Gustav VI. Adolf Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Friderik I. Badenski
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Viktorija Badenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Ludovika Pruska
 
 
 
 
 
 
 
2. Princ Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Albert, britanski princ (24)
 
 
 
 
 
 
 
10. Princ Artur, vojvoda Connaughtski in Strathearnski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Viktorija Britanska (=25)
 
 
 
 
 
 
 
5. Princesa Margareta Connachtska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Princ Friderik Karel Pruski
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Ludovika Margareta Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Marija Ana Anhaltska-Dessauska
 
 
 
 
 
 
 
1. Karel XVI. Gustaf Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Albert, britanski princ (= 20)
 
 
 
 
 
 
 
12. Princ Leopold, vojvoda Albanyski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Viktorija Britanska (= 21)
 
 
 
 
 
 
 
6. Karel Edvard Saško-Coburško-Gothski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Jurij Viktor, princ Waldeški in Pyrmontski
 
 
 
 
 
 
 
13. Princesa Helena Waldeška in Pyrmontska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Helena Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Sibylla Saško-Coburška-Gothska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Friderik, vojvoda Schleswiški-Holsteinski-Sonderburški-Glücksburški
 
 
 
 
 
 
 
14. Friderik Ferdinand, vojvoda Schleswiški-Holsteinski-Sonderburški-Glücksburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Princesa Adelheid Schaumburg-Lippska
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Viktorija Adelajda Schleswiška-Holsteinski-Sonderburška-Glücksburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Friderik VIII., vojvoda Schleswig-Holsteinski
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Karolina Matilda Schleswiško-Holsteinsko-Sonderburško-Augustenburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Princesa Adelheid Hohenlohe-Langenburška
 
 
 
 
 
 


Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Карл XVI Густав // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  2. ↑ Lundy D. R. The Peerage
  3. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  4. ↑ Rudberg, Erik, ur. (1947). Svenska dagbladets årsbok 1946 (v švedščini). Stockholm: Svenska Dagbladet. str. 43. Predloga:LIBRIS.
  5. ↑ Schiller, Harald (1970). Olsson, Nils (ur.). Händelser man minns: en krönika i ord och bild 1920–1969 (v švedščini). Stockholm: Samverkande bokförlags försäljningsorganisation. str. 1946/5. Predloga:LIBRIS.
  6. ↑ »Kungens liv i 60 år« [King's life for 60 years] (v švedščini). Švedski kraljevski dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2017. Pridobljeno 10. avgusta 2017.
  7. ↑ »Kungafamiljen: H.M. Konung Carl XVI Gustaf«. Švedski kraljevski dvor. Pridobljeno 10. avgusta 2017. (švedsko)
  8. ↑ New King begins reign in Sweden
  9. ↑ »The Royal Family: H.M. King Carl XVI Gustaf« (v angleščini). Švedski kraljevski dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. oktobra 2007. Pridobljeno 10. avgusta 2017.
  10. ↑ »Kralj: Ustava je zabavna«. Aftonbladet (v švedščini). 24. november 2003. Pridobljeno 25. marca 2015.


Karel XVI. Gustaf
Rojen: 30. april 1946
Nazivi za člane kraljevske družine
Predhodnik: 
Gustav VI. Adolf 		Prestolonaslednik Švedske
29. oktober 1950 – 15. september 1973 		Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Karel Filip
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Gustav VI. Adolf 		Kralj Švedske
15. september 1973 – danes 		Trenutni nosilec naziva
Prestolonaslednica:
Viktorija
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karel_XVI._Gustav_Švedski&oldid=6275538«