Pojdi na vsebino

Moldavija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Moldavija
Republica Moldova
Zastava Moldavije
Zastava
Emblem Moldavije
Emblem
Himna: Limba noastră
(»Naš jezik«)
Lega Moldavije (temno zeleno) na evropski celini
Lega Moldavije (temno zeleno) na evropski celini
Glavno mestoKišinjev
47°0′N, 28°55′E
Uradni jezikiromunščina[1]
Priznani regionalni jezikiukrajinščina, ruščina, gagavščina
Demonim(i)Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka
Vladaunitarna parlamentarna republika
Maia Sandu
Dorin Recean
Neodvisnost
27. avgusta 1991
Površina
• skupaj
33.843 km2[2][a] (138.)
• voda (%)
1,4
Prebivalstvo
• ocena 2024[b]
2.423.300
• popis 2014[3][b]
2.804.801
• gostota
80/km2
BDP (ocena 2024)[4][b]
• skupaj (nominal.)
18,36 mrd. USD
• skupaj (PKM)
43,86 mrd. USD
• na preb. (nominal.)
7488 USD
• na preb. (PKM)
17.902 USD
Gini (2021)25,7[5]
nizek
HDI (2021)0,767[6]
visok · 80.
Valutamoldavski lej (MDL)
Časovni pasUTC +2 (EET)
• poletni
UTC +3 (EEST)
Klicna koda+373
Internetna domena.md

Republika Moldavija ali Moldova (romunsko Republica Moldova) je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu. Njena meja z Romunijo sledi toku reke Prut in delno tudi spodnjemu toku Donave.

Kot država obstaja od časov Sovjetske zveze, ko je bila kot Moldavska ASSR znotraj Ukrajinske SSR v 20. letih 20. stoletja sprva ustanovljena v Transnistriji na levem (vzhodnem) bregu reke Dnester, leta 1940 pa je bila Moldavska SSR ustanovljena na večini ozemlja med Dnestrom in Prutom, znanega kot Besarabija, ki ga je Sovjetska zveza odvzela Romuniji leta 1940, vendar je ohranila del ozemelj v Pridnestrju, ki so bili del Ukrajinske SSR.

Upravna delitev

[uredi | uredi kodo]

Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko raioane), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti.

Okraji:

  1. Anenii Noi
  2. Basarabeasca
  3. Briceni
  4. Cahul
  5. Cantemir
  6. Călărași
  7. Căușeni
  8. Cimișlia

  1. Criuleni
  2. Dondușeni
  3. Drochia
  4. Dubăsari
  5. Edineț
  6. Fălești
  7. Florești
  8. Glodeni

  1. Hîncești
  2. Ialoveni
  3. Leova
  4. Nisporeni
  5. Ocnița
  6. Orhei
  7. Rezina
  8. Rîșcani

  1. Sîngerei
  2. Soroca
  3. Strășeni
  4. Șoldănești
  5. Ștefan Vodă
  6. Taraclia
  7. Telenești
  8. Ungheni

Mestne občine:

  1. Kišinjev

  1. Bălți

  1. Bender

Avtonomni teritorialni enoti:

  1. Gagauzija
  2. Pridnestrje

Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi Rusi in Ukrajinci, se imenuje Pridnestrska republika oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime Transnistrija, ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1990 razglasila Pridnestrsko moldavsko socialistično republiko, da bi v primeru ponovne združitve Moldavije z Romunijo ostala del Sovjetske zveze. Kasneje je bila razglašena kot ti. Pridnestrska moldavska republika, ki je ne priznava nobena država. Leta 1992 je izbruhnila krajša vojna v kateri je posredovala Rusija, ki je tam še vedno vojaško prisotna. Svet Evrope območje obravnava kot okupirano s strani Rusije.[7]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Številka vključuje površino Pridnestrja.
  2. 2,0 2,1 2,2 Ne vključuje podatkov za Pridnestrje.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution« (v angleščini). Ustavno sodišče Republike Moldavije. 5. december 2013. Pridobljeno 17. septembra 2014.
  2. »Republica Moldova – Geografie«. Moldova.md. 26. avgust 2016. Pridobljeno 23. junija 2021.
  3. »Предварительные итоги переписи населения Молдовы 2014 г.« (PDF). Pridobljeno 28. aprila 2015.
  4. {{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=921,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Moldova) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |access-date=2023-10-10}
  5. »Gini index – Moldova«. data.worldbank.org. Svetovna banka. Pridobljeno 23. septembra 2024.
  6. »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
  7. Necșuțu, Mădălin (16. marec 2022). »Council of Europe Designates Transnistria 'Russian Occupied Territory'«. balkaninsight.com. Balkan Insight. Pridobljeno 19. marca 2022.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]