Moldavija
Republika Moldavija Republica Moldova
| |
---|---|
Himna: Limba noastră (»Naš jezik«) | |
Glavno mesto | Kišinjev |
Uradni jeziki | romunščina[1] |
Priznani regionalni jeziki | ukrajinščina, ruščina, gagavščina |
Demonim(i) | Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka |
Vlada | unitarna parlamentarna republika |
• predsednica: | Maia Sandu |
Dorin Recean | |
Neodvisnost | |
• od Sovjetske Zveze | 27. avgusta 1991 |
Površina | |
• skupaj | 33.843 km2[2][a] (138.) |
• voda (%) | 1,4 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2024[b] | 2.423.300 |
2.804.801 | |
• gostota | 80/km2 |
BDP (ocena 2024)[4][b] | |
• skupaj (nominal.) | 18,36 mrd. USD |
• skupaj (PKM) | 43,86 mrd. USD |
• na preb. (nominal.) | 7488 USD |
• na preb. (PKM) | 17.902 USD |
Gini (2021) | 25,7[5] nizek |
HDI (2021) | 0,767[6] visok · 80. |
Valuta | moldavski lej (MDL) |
Časovni pas | UTC +2 (EET) |
• poletni | UTC +3 (EEST) |
Klicna koda | +373 |
Internetna domena | .md |
Republika Moldavija ali Moldova (romunsko Republica Moldova) je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu. Njena meja z Romunijo sledi toku reke Prut in delno tudi spodnjemu toku Donave.
Kot država obstaja od časov Sovjetske zveze, ko je bila kot Moldavska ASSR znotraj Ukrajinske SSR v 20. letih 20. stoletja sprva ustanovljena v Transnistriji na levem (vzhodnem) bregu reke Dnester, leta 1940 pa je bila Moldavska SSR ustanovljena na večini ozemlja med Dnestrom in Prutom, znanega kot Besarabija, ki ga je Sovjetska zveza odvzela Romuniji leta 1940, vendar je ohranila del ozemelj v Pridnestrju, ki so bili del Ukrajinske SSR.
Upravna delitev
[uredi | uredi kodo]Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko raioane), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti.
Okraji:
|
|
|
|
Mestne občine:
Avtonomni teritorialni enoti:
Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi Rusi in Ukrajinci, se imenuje Pridnestrska republika oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime Transnistrija, ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1990 razglasila Pridnestrsko moldavsko socialistično republiko, da bi v primeru ponovne združitve Moldavije z Romunijo ostala del Sovjetske zveze. Kasneje je bila razglašena kot ti. Pridnestrska moldavska republika, ki je ne priznava nobena država. Leta 1992 je izbruhnila krajša vojna v kateri je posredovala Rusija, ki je tam še vedno vojaško prisotna. Svet Evrope območje obravnava kot okupirano s strani Rusije.[7]
Opombe
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution« (v angleščini). Ustavno sodišče Republike Moldavije. 5. december 2013. Pridobljeno 17. septembra 2014.
- ↑ »Republica Moldova – Geografie«. Moldova.md. 26. avgust 2016. Pridobljeno 23. junija 2021.
- ↑ »Предварительные итоги переписи населения Молдовы 2014 г.« (PDF). Pridobljeno 28. aprila 2015.
- ↑ {{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=921,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Moldova) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |access-date=2023-10-10}
- ↑ »Gini index – Moldova«. data.worldbank.org. Svetovna banka. Pridobljeno 23. septembra 2024.
- ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
- ↑ Necșuțu, Mădălin (16. marec 2022). »Council of Europe Designates Transnistria 'Russian Occupied Territory'«. balkaninsight.com. Balkan Insight. Pridobljeno 19. marca 2022.