Seznam vladarjev Moldavije
To je seznam vladarjev Moldavije od prve omembe srednjeveške države vzhodno od Karpatov do njene razpustitve leta 1862, ko se je združila z Vlaško, drugo Podonavsko kneževino, da bi oblikovala sodobno državo Romunijo.
Opombe
[uredi | uredi kodo]Glede na ohlapno tradicionalno definicijo vladajoče družine je težko pripisati dinastično vladavino (načeloma so bili knezi izbrani iz katere koli veje, vključno s pankrti prejšnjega monarha – ki so bili opredeljeni kot os de domn – » od gospodarjevega mozga« ali hereghie – " dedič " (iz latinskega hereditas); institucije, zadolžene za volitve, v katerih so prevladovali bojarji, so imele nihajočo stopnjo vpliva). Sam sistem so izpodbijali uzurpatorji in je postal zastarel s fanariotsko dobo, ko so vladarje postavljali otomanski sultani. Med letoma 1821 in 1862 so bili v prakso uvedeni različni sistemi, ki so združevali volitve in imenovanja. Moldavski vladarji so tako kot vlaški in drugi vzhodnoevropski vladarji nosili naslove vojvoda ali/in gospodar (pri pisanju v romunščini je bil uporabljen izraz Domn (iz latinskega dominus).
Večina vladarjev ni uporabljala oblike imena, s katero so navedeni, nekateri pa so uporabljali več kot eno obliko lastnega imena; v nekaterih primerih je bil vladar omenjen le v tujih virih. Polna imena so bodisi sodobne različice bodisi takšna, ki temeljijo na omembah v različnih kronikah.
Seznam je posodobljen za prve vladarje po dokumentiranih študijah Ștefana S. Goroveija[1] in Constantina Rezachevicija.[2]
Seznam
[uredi | uredi kodo]Moldavski knezi
[uredi | uredi kodo]Rodbina Bogdan-Mušat
[uredi | uredi kodo]Portret | Vladar | vladanje | Opombe |
---|---|---|---|
Dragoš I. | ok. 1347–ok. 1354 | Opisan kot zgodnji vladar Moldavije, ki je bil tja poslan kot predstavnik madžarskega kralja Ludvika I., da bi vzpostavil obrambno linijo proti Zlati hordi. | |
Sas | ok. 1354–ok. 1363 | sin Dragoša | |
Balc | ok. | sin Sasa |
Rodbina Bogdan-Mušat, s posegi Besarabskih dinastij (linije Drăculeşti ) in Movilești
[uredi | uredi kodo]Portret | Vladar | Vladanje | Soproga | Opombe |
---|---|---|---|---|
Bogdan I. Moldavski - ustanovitelj | ok. 1359–1367 | Marija trije otroci |
Odstavil Sasa | |
Peter I. | 1367 – julij 1368 | Neporočen | Vnuk Bogdana I., o njegovi vladavini ni soglasja med modernimi zgodovinarji. | |
Lacko (Ladislav) | julij 1368 – 1375 | Ana pred 1372 en otrok |
Sin Bogdana I., odstavil Petra I.[3] | |
Peter II. | 1375 – december 1391 | Sofija Litvanska 1387 brez otrok Olga Mazovska 1388 brez otrok |
Sin Kostje in Margarete; večkrat omenjen kot Peter I. Mușat | |
Roman I. | december 1391 – marec 1394 | Anastasija trije otroci |
Brat predhodnika. | |
Štefan I. | marec 1394 – 28 november 1399 | Neporočen | Sin Romana I. | |
Jurij | 28 november 1399 – 29 junij 1400 | Neporočen | Sin Romana I., odstavljen ob intervenciji Mircea I. Vlaškega | |
Aleksander I. Moldavski (Dobri) | 29. junij 1400 – 1. januar 1432 | Margareta iz Losoncz 1394 dvoje otrok Ana Neacsa Podolska 1405 trije otroci Ringala Litvanska 1419 (ločen 13. decembra 1421) brez otrok Marina Bratul 1421 trije otroci |
Sin Romana I., ustoličil Mircea I. Vlaški | |
Ilijaš I. |
|
Marija Olshanki Litvanska 23. oktober 1425 trije otroci |
Sin Aleksandra I.; odstavljen od Štefana II. | |
Štefan II. | oktober 1433 – 13. julij 1447 | Neporočen | Nezakonski sin Aleksandra I.; dejanski vladar šele od septembra 1434. | |
Peter III. | maj 1444 – 1445 22. avgust – 23. december 1447 5. april – 10. oktober 1448 |
Sestra (neznano ime) Jánosa Hunyadi-ja pred 1445 brez otrok |
Najprej je bil pod vladavino Štefana II., nato pa leta 1447 vladal sam neodvisno. | |
Roman II. | 13. julij – 22. avgust 1447 23. december 1447 – odst. 25. februar/5. april 1448 |
Neporočen | sin Ilijaša; 1. vladavina | |
Čupor iz Monoszló (Ciubăr Vodă) |
10. oktober – december 1448 | Neznano | Ne-dinastičen ozurpator. Rojen na Hrvaškem, bil je madžarski plemič, poveljnik vojske Janoša Hunyadi-ja. Poslan je bil v pomoč Petru III., da bi odstavil njegovega brata Romana, vendar je Peter nenadoma umrl dva meseca kasneje. Čupor je prevzel prestol. Njegovo ime v direktnem prevodu Vojvoda kopališča je omenjal zgodovinar Grigore Ureche. | |
Aleksanderček | december 1448 – 12. januar 1449 24. februar 1452 – 22. avgust 1454 8. februar – 25. marec 1455 |
Neporočen | Sin Ilijaša I. | |
Bogdan II. | 12. januar 1449 – 15. oktober 1451 | Oltea pred 1433 šest otrok |
Nečak Aleksandra I. | |
Peter III. Aaron | 15. oktober 1451 – 24. februar 1452 22. avgust 1454 – 8. februar 1455 25. marec 1455 – 12. april 1457 |
Neznano pred 1455 eden otrok |
Nezakonski sin Aleksandra I. | |
Štefan III. Veliki | 12. april 1457 – 2. julij 1504 | Evdokija Olelkovna Litvanska 5. julij 1463 Suceava trije otroci Marija Asanina Palajologina Gotska 14. september 1472 Suceava štirje otroci Marija Vojčica Vlaška 1478 trije otroci |
Sin Bogdana II. Za časa njegove vladavine je Moldavija dosegla svoj zenit. | |
Bogdan III. "Enooki" | 2. julij 1504 – 22. april 1517 | Anastasija 1510 brez otrok Ruksandra Vlaška 21. julij 1513 brez otrok |
sin Štefana III. Velikega; | |
Regentstvo Luke Arborejskega, gradiščana v Suceavi (22. april 1517 – 1523) | Sin Bogdana III.; tudi imenovan Štefanica. | |||
Štefan IV. Mlajši | 22. april 1517 – 14. januar 1527 | Stana Vlaška 1524 brez otrok | ||
Peter IV. Rareš | 14. januar 1527 – 14. september 1538 9/16. februar 1541 – 2/3. september 1546 |
Marija pred 1529 štirje otroci Elena Srbska 1530 štirje otroci |
Nezakonski sin Štefana III. Velikega. | |
Štefan V. "Locust" | 21. september 1538 – 20. december 1540 | Kiajna pred 1540 dva otroka |
Vnuk Štefana III. Velikega. | |
Aleksander Kornej Hudič | 21. december 1540 – 9/16. februar 1541 | Neporočen | Sin Bogdana III. | |
Regentka Elena Srbska (2/3. september 1546 - 30. maj 1551) | Prvi sin Petra Rareša. Odstavljen in končno spreobrnjen v Islam. | |||
Ilija II. Rareš | 2 ali 3. september 1546 – 30. maj 1551 | (poročen z več ženskami kot musliman) | ||
Regentka Elena Srbska (30. maj 1551 – 1. september 1552) | Drugi sin Petra Rareša je poskušal vzpostaviti zavezništvo z Ogrsko; končal pa je kot žrtev uboja s strani njegovih bojarjev, za kratek čas ga je nasledila njegova mati, ki so jo zadavili v naslednjem letu. | |||
Štefan VI. Rareš | 30. maj 1551 – 1. september 1552 | Neporočen | ||
Ivan Joldea | odst. 4/12. september 1552 | Neporočen | Ne-dinastičen vladar. Vladal 2 ali 3 dni leta 1552. | |
Aleksander IV. Lăpușneanu | 12. september 1552 – 30. november 1561 10. marec 1564 – 9. marec 1568 |
Ruksandra Moldavska januar 1556 štirinajst otrok |
Sin Bogdana III., brat Štefana IV. | |
Ivan Jakob Heraklid | 18. november 1561 – 9. november 1563 | Nezakonska hči Mircea IV. Vlaškega brez otrok |
Despot Vojvoda (Vodă), ne-dinastičen. Neuspešno je poskušal uvesti Luteranstvo v Moldavijo. | |
Štefan Tomša | 9. avgust 1563 – odst. 20. februar/10. marec 1564 | Neznana žena vsaj dva otroka |
Ne-dinastičen. Prišel na oblast po uporu bojarjev, ki so odstavili Ivana Jakoba Heraklida. | |
Regentka Ruksandra Moldavska (9. marec 1568 – november 1570) | Sin Aleksandra IV. Lăpușneana. | |||
Bogdan IV. | 9. marec 1568 – 15. februar 1572 | Princeza iz rodbine Paniczewsk 1571 en otrok | ||
Ivan III. Grozni | 15. februar 1572 – 11. junij 1574 | Marija Semyonovna Rostovska 1552 Moskva dva otroka |
Sin Štefana IV.; tudi imenovan cel Viteaz (Pogumni). |
Portret | Vladar | Vladavina | Družina | Opombe |
---|---|---|---|---|
Peter V. Hromi | junij 1574 – 23. november 1577 1. januar 1578 – 21. november 1579 17. oktober 1582 – 29. avgust 1591 |
Drăculești | ||
Ivan Pidkova | november–december 1577 | Ne-dinastičen. Hetman v Ukrajini (1577-78), imenovan tudi Nicoară Potcoavă ali Ivan Sarpega. | ||
Ivan II. "Saksonski" | 21. november 1579 – september 1582 | Bogdan-Mușat | Nezakonski sin Petra Rareša | |
Aaron Tiran | september 1591 – junij 1592 oktober 1592 – 4. maj 1595 |
Bogdan-Mușat | sin Aleksandra Lăpușneana; prva vladavina | |
Aleksander III. Slabi | junij – avgust 1592 | Bogdan-Mușat | sin Bogdana IV.; vladal tudi Vlaški (1592–1593) | |
Peter VI. Kozak | 1592 | Bogdan-Mușat | sin Aleksandra IV. Lăpușneana | |
Štefan Răzvan | 1595 | Ne-dinastičen. | ||
Jeremija Movilă | avgust 1595 – maj 1600 september 1600 – 10. julij 1606 |
Movilești | vnuk Petra Rareša; prva vladavina | |
Mihael Hrabri | 1600 | Drăculești | Vladal tudi Vlaški (1593–1600) in Transilvaniji (1599–1600) | |
Simion Movilă | julij 1606 – 14. september 1607 | Movilești | brat Jeremije Movilă | |
Mihail Movilă | 24. september – oktober 1607 november – december 1607 |
Movileşti | sin Jeremije Movilă; prva vladavina | |
Regentka Elizabeta Csomortany iz Losoncz (Oktober 1607 in december 1607 – 20. november 1611) |
Sin Jeremije Movilă. | |||
Konstantin Movilă | oktober 1607 december 1607 – 20. november 1611 |
Movilești | ||
Štefan Tomša II. | 20. november 1611 – 22. november 1615 september 1621 – avgust 1623 |
Ne-dinastičen. Morda sorodnik Štefana Tomše I. | ||
Regentka Elizabeta Csomortany iz Losoncz (22. november 1615 – 2. avgust 1616) |
||||
Aleksander Movilă | 22. november 1615 – 2. avgust 1616 | Movilești | ||
Radu Mihnea | 2. avgust 1616 – 9. februar 1619 4. avgust 1623 – 13. januar 1626 |
Drăculești | ||
Gašpar Graziani | 9. februar 1619 – 29. september 1620 | Ne-dinastičen. | ||
Aleksander IV. Ilijaš | 29. september 1620 – oktober 1621 5. december 1631 – april 1633 |
Bogdan-Mușat | Nečak Petra VI., Arona in Bogdana IV. | |
Miron Barnovski-Movilă | 13. januar 1626 – julij 1629 april – 2. julij 1633 |
Movilești | ||
Aleksander "Otrok" | julij 1629 – 29. april 1630 | Drăculești | ||
Mojzes Movilă | 28. april 1630 – november 1631 2. julij 1633 – april 1634 |
Movilești | ||
Vasilij Lupu | april 1634 - 13. april 1653 8. maj – 16. julij 1653 |
Ne-dinastičen | ||
Jurij Štefan | 13. april – 8. maj 1653 16. julij 1653 – 13. marec 1658 |
Predfanariotsko obdobje
[uredi | uredi kodo]Otomanski vpliv na volitve moldavskih vladarjev narašča od sredine 17. stoletja naprej. Od leta 1659 so izvoljeni vladarji večinoma potomci grških družin in vedno manj povezani s prvotno moldavsko vladajočo rodbino. Proces je dosegel višek z imenovanim fanariotskim obdobjem (1715-1859), kjer med vladarji že ni bilo povezave (ali pa zelo oddaljene) z dinastijo Bogdan-Musat.
Različne dinastije
[uredi | uredi kodo]Portret | Vladar | Vladavina | Rodbina | Opombe |
---|---|---|---|---|
Jurij Gika | 1658–1659 | Gika | ||
Konstantin Șerban | 1659 1661 |
|||
Štefan Lupu | 1659–1661 1661 |
imenovan tudi Papură-Vodă (Bullrush Voivode); prva vladavina | ||
Evstratij Dabija | 1661–1665 | |||
Jurij Duka | 1665–1666 1668–1672 1678–1683 |
|||
Ilijaš Aleksander | 1666–1668 | Bogdan-Mușat | Zadnji član iz rodbine Bogdan-Mușat, ki je vladala v Moldaviji; sin Aleksandra VII. | |
Štefan Petriceicu | 1672–1673 1673–1674 1683–1684 |
prva vladavina | ||
Dumitrašku Kantakuzino | 1673 1674–1675 1684–1685 |
Kantakuzene | prva vladavina | |
Antonij Ruset | 1675–1678 | Rosetti | ||
Konstantin Kantemir | 1685–1693 | Kantemirești | ||
Dimitrij Kantemir | 1693 1710–1711 |
Kantemirești | prva vladavina; odstavljen od Otomanov | |
Konstantin Duka | 1693–1695 1700–1703 |
|||
Antioh Kantemir | 1695–1700 1705–1707 |
Kantemirești | prva vladavina | |
Komornik Ivan Buhuš |
1703 1709–1710 |
|||
Mihaj Racoviță | 1703–1705 1707–1709 1715–1726 |
Racoviță | ||
Nicolaj Mavrokordat | 1709–1710 1711–1715 |
Mavrocordato | prva vladavina |
Portret | Vladar | vladavina | Rodbina | Opombe |
---|---|---|---|---|
Kaimakam Lupu Kostaki |
1711 | |||
Ivan Ι. Mavrokordat | 1711 | Mavrokordato | ||
Nicolaj Mavrokordat | 1711–1715 | Mavrokordato | druga vladavina | |
Mihaj III. Racoviță | 1715–1726 | Racoviță | ||
Gregor II. Gika | 1726–1733 1735–1739 1739–1741 1747–1748 |
Gika | prva vladavina | |
Konstantin Mavrokordat | 1733–1735 1741–1743 1748–1749 |
Mavrokordato | prvi mandat | |
Ruska okupacija (1739) (Rusko-Avstrijska-Turška vojna (1735–1739)) | ||||
Ivan II. Mavrokordat | 1743–1747 | Mavrokordato | sin of Nikolaja Mavrokordata in brat Konstantina Mavrokordata | |
Iordache Stavrachi | 1749 | |||
Konstantin Racoviță | 1749–1753 1756–1757 |
Racoviță | ||
Matej Gika | 1753–1756 | Gika | ||
Skarlat Gika | 1757–1758 | Gika | ||
Ivan Teodor Kalimahi | 1758–1761 | Kalimahi | ||
Gregor Kalimahi | 1761–1764 1767–1769 |
Kalimahi | prvi mandat | |
Gregor III. Gika | 1764–1767 1774–1777 |
Gika | prvi mandat | |
Ruska okupacija (1769–1774) (Rusko-Turška vojna (1768–1774)) | ||||
Konstantin Moruzi | 1777–1782 | Mourousi | ||
Aleksander Mavrokordat Delibeyj | 1782–1785 | Mavrokordato | ||
Aleksander Mavrokordat Firaris | 1785–1786 | Mavrokordato | ||
Aleksander Ipsilanti | 1786–1788 | Ypsilanti | ||
Habsburška okupacija (1787–1791) Vojaški poveljnik: knez Josias von Saxe-Coburg | ||||
Emanuel Giani Ruset | 1788–1789 | Rosetti | imenovan Manole ali Manolache | |
Ruska okupacija (1788–1791) (Rusko-Turška vojna (1787–1792)) | ||||
Aleksander Moruzi | 1792 1802 1806–1807 |
Mourousi | prvi mandat | |
Mihaj Sucu | 1793–1795 | Soutzos | imenovan tudi Draco | |
Aleksander Kalimahi | 1795–1799 | Kalimahi | ||
Konstantin Ipsilanti | 1799–1801 | Ypsilanti | ||
Aleksander Sucu | 1801–1802 | Soutzos | ||
Komornik Iordache Conta |
1802 | |||
Skarlat Kalimahi | 1806 1807–1810 1812–1819 |
Kalimahi | odstavljen od Rusov | |
Ruska okupacija (1806–1812) (Rusko-Turška vojna (1806–1812)) Besarabija je priključena pod vladavino Ruskega Imperija leta 1812. | ||||
Aleksander Hangerli | 1807 | |||
Kaimakam Iordache Ruset-Roznovanu |
1807 | Rosetti | ||
Kaimakam Metropolit Veniamin Kostache |
1807–1812 1821 |
prvi mandat | ||
Mihaj Sucu | 1819–1821 | Soutzos | ||
Stolnici Manu in Rizos-Nerulos |
1819 | |||
Filiki Eteria okupacija | 1821 | vojaški poveljnik: Aleksander Ypsilantis | ||
Kaimakam Štefan Bogoridi (Ștefan Vogoride) |
1821–1822 |
Postfanariotsko obdobje
[uredi | uredi kodo]Portret | Vladar | Vladavina | Rodbina | Opombe |
---|---|---|---|---|
Ivan Sturdza | 1822–1828 | Sturdza | ||
Ruska okupacija (1828–1834) Vojaški poveljniki: Fjodor Pahlen, Pjotr Želtuhin, in Pavel Kiseleff | ||||
Vlada po Organskem Statutu (1832–1856) | ||||
Mihaij Sturdza | 1834–1849 | Sturdza | ||
Gregor Aleksander Gika | 1849–1853 1854–1856 |
Gika | prva vladavina | |
Ruska okupacija (1853–1854) (Krimska vojna) | ||||
Protektorat vzpostavljen s Pariško pogodbo (1856–1859) | ||||
Izredni Administrativni svet | 1856 | |||
Kaimakam Teodor Balš |
1856–1857 | |||
Kaimakam Nikolaj Vogoride |
1857–1858 | |||
Kaimakami | 1858–1859 | Štefan Catargiu, Vasile Sturdza in Anastasij Panu (Catargiu je odstopil leta 1858 in bil nadomeščen z Ivan A. Kantakuzino) | ||
Aleksander Ivan Cuza | 1859–1862 | vladal tudi Vlaški v personalni uniji kot Združeni kneževini Moldavije in Vlaške. | ||
Formalna unija Moldavije in Vlaške leta 1862 kot Romunske združene kneževine. Nova ustava je bila uveljavljena leta 1866, ki je dala deželi uradno ime Romunija. |
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Seznam vladarjev Vlaške
Reference
[uredi | uredi kodo]- Constantin Rezachevici - Cronologia critică a domnilor din Țara Românească și Moldova a. 1324 - 1881, I. zvezek, Editura Enciclopedică, 2001,
- ↑ Gorovei, Ștefan S., Întemeierea Moldovei. Probleme controversate, Editura Universităţii „Alexandru Ioan Cuza”, Iași, 1997, ISBN 973-9149-74-X
- ↑ Rezachevici, Constantin, Cronologia critică a domnilor din Țara Românească și Moldova, a. 1324 - 1881, vol. I, Editura Enciclopedică, București, 2001, ISBN 973-45-0387-1
- ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>
; sklici, poimenovaniRez
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).