Zakon o ohranitvi naboja

Zakon o ohranitvi električnega naboja navaja, da se električni naboj ohranja v sklenjenem električnem krogu.

Skupna količina električnega naboja, količina pozitivnega naboja minus količina negativnega naboja v Vesolju, se ohranja. Prvi je načelo zapisal Benjamin Franklin leta 1747.

Zakon o ohranitvi naboja je fizikalni zakon, ki pravi, da je sprememba v količini električnega naboja v dani prostornini prostora enaka količini naboja, ki teče v prostor minus količina naboja, ki teče iz prostora.

Z vektorsko analizo se lahko zakon izrazi s pomočjo gostote naboja $\rho \,$ (v coulombih na kubični meter C/m³) in gostoto električnega toka $\mathbf {j} \,$ (v amperih na kvadratni meter (A/m²):

${\frac {\partial \rho }{\partial t}}+\nabla \cdot \mathbf {j} =0\!\,.$

Člen na levi strani je stopnja spremembe gostote naboja $\rho \,$ v točki. Člen na desni je divergenca gostote toka $\mathbf {j} \,$. Enačba izenačuje dva faktorja in pravi, da je edin način za spremembo gostote naboja v točki sprememba toka v ali iz točke. Ta izjava je enakovredna ohranitvi četverca toka.

Glej tudi

• kontinuitetna enačba