Tadž Mahal
Tadž Mahal (hindi: ताज महल Tadž Mahal, urdu: تاج محل Tadž Mhl «pert'kuluiden venc», angl.: Taj Mahal), lühüdas Tadž («venc»), om mavzolei da islaman pühäpert'. Se sijadase Uttar Pradeš-štatan Agr-lidnas, Džamn-jogen randpolel, 200 km suvipäivnouzmha Udes Delišpäi.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Suriden Mogoliden imperijan Šah-Džahan I-padišah käski sauda pert'kulud ičeze kolnuden Mumtaz-Mahal-akan muštoks, ak koli nelländentoštkümnenden lapsen sündutaden vn 1631 kezakus. Vl 1666 mahapanihe Šah-Džahanad-ki mavzoleiha.
Projektan tegii oli Ustad Ahmad Lahauri-arhitektor-tadžikalaine (1580−1649), hän-žo oli Arhitektoroiden Nevondkundan pämehen sauvomižes. Arhitekturine kompleks om saudud vll 1632−1653, 20 tuhad radonmahtajid da mastarid ühtniba sauvomižes. Panihe seinid šagukahas pol'irgäs mramoraspäi, vedelihe sidä härgil da elefantoil Makran-lidnaspäi 300 km päivlaskmas. Kalližarvoižiden i pol'kalližarvoižiden kividen 28 toižendad oma todud Azijan äjiš maišpäi i sijatud mramorha.
Ümbrikirjutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Mečetin vižkumploine kaks'žiruine sauvuz om 73 m kortte, om pandud platformha, kudambad sijazihe ratud kukhaze 50 m kortte Džamn-jogen tazopindan päl. Sen ližaks, nell' minaretad seištas platforman saumoil, i sad basseinoidenke da fontanoidenke ümbärdab platformad. Pühäpertin kompleksan ühthine pind om 17 gektarad.
Pühäpert' ühtenzoitab indijan, persijan i araban arhitekturan stilid, lugese mogoliden arhitekturan ezikuvaks. Vspäi 1983 Tadž Mahal mülüb UNESCO:n Mail'man jäl'gusen objektoiden nimikirjuteshe. Sauvusiden kompleks vasttab koume..viž millionad turistoid vodes, sidä kesken enamba 200 tuhad ristituid tuldas verhiš maišpäi.
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Tadž Mahal Vikiaitas |