Pojdi na vsebino

Perko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Perko je 53. najbolj pogost priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.697 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.684 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zasedel 55. mesto.

Na dan 1. januarja 2024 pa je ta priimek uporabljalo 1.630 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe v Sloveiji zasedel 61. mesto; to pomeni, da je njegova uporaba v rahlem upadanju.

Znani nosilci priimka

[uredi | uredi kodo]

Slovenija

[uredi | uredi kodo]

Evropska zveza

[uredi | uredi kodo]

Avstrija

[uredi | uredi kodo]
  • Franz Perko (1868–1919), avstrijski zdravnik in politik
  • Friedrich Perko (Friedrich Josef Anton Perko, potomec celjske plemiške rodovine Perko; 1922–1999), obnovitelj evropskega skavtizma (1953) in več društev ter bratovščin, častnik in politik[5]
  • Gudrun Perko (* 1962), avstrijska socialna delavka in filozofinja

Finska

[uredi | uredi kodo]

Nemčija

[uredi | uredi kodo]

Poljska

[uredi | uredi kodo]

Makedonija

[uredi | uredi kodo]

Izvor in razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Poreklo

[uredi | uredi kodo]

Družina Perko, ki ji pripada tudi gori omenjeni ter v Celju rojeni plemič Avgust Perko,[11] izhaja iz Ogrske; v plemiški stan jo je povzdignil avstrijski cesar Ferdinand II. leta 1628. [12]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Avguštin pl. Perko (trgovec in dobrodelnik, rojen v Celju 6. januarja 1804, umrl v Spodnjem-Št.Vidu blizu Dunaja 26. septembra 1866)
  2. »22 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich /Perinet-Perko/«. Wien: K.u.K. Hof- und Staatsdruckerei. 1870. Pridobljeno 27. septembra 2024.
  3. rojen v Celju 10. decembra 1804)
  4. »22 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich /Perinet-Perko/«. Wien: K.u.K. Hof- und Staatsdruckerei. 1870. Pridobljeno 27. septembra 2024.
  5. Jörg C. Steiner. »Friedrich Josef Perko Ritter von Greiffenbühl«. Ordenskunde.info. Pridobljeno 29. septembra 2024.
  6. Ko je bil Gustav Reinhold Perko * 3. oktobra 1905 v Cottbusu, Brandenburg, Nemčija, je bil njegov oče Christian Perko, star 30, a njegova mati Anna Perko r. Huschmann, 24 let. Rodil se je pravzaprav v kraju Lacoma bei Cottbus, a ženi je bilo ime Maria. Umrl je 28. decembra 1961, v Hamburgu, Nemčija, star 56 let.
  7. »Gustav Reinhold Perko«. Familysearch.org. Pridobljeno 29. septembra 2024.
  8. »Ancestors in Family Tree - Gustav Reinhold Perko«. Familysearch.org. Pridobljeno 29. septembra 2024.
  9. Stanisław Perko (*29. april 1894 Varšava, †10. oktober 1959 Piastów) – polkovnik inženirske enote (Saperji), poljska ljudska armada.
  10. Pri Makedoncih in Bolgarih, med drugimi pa celo med vojvodinskimi Madžari je Perko sorazmerno pogosten: toda ne kot priimek, ampak kot ime - ki izhaja iz imena Peter.
  11. Perko, August von (Kaufmann und Humanist, geb. Zu Cilli in Steiermark 6. Jänner 1804, gest. Zu Unter-St.Veit nächst Wien 26. September 1866).
  12. Constant von Wurzbach (1870). »22 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich /Perinet-Perko/«. Dunaj: K.u.K. Hof- und Staatsdruckerei. Pridobljeno 29. septembra 2024.
  13. Verena Koršič (2013). »Perco, Leopoldo (1884–1955) slikar in restavrator«. Ljubljana: Slovenska biografija. Pridobljeno 30. septembra 2024.
  14. »Dr. Rudolf Perco – Rodolfo Perco«. Dunaj: Archinform. Pridobljeno 30. septembra 2024.
  15. Rudolf Perco (*14. julij 1884 Gorica †31. januar 1942 na Dunaju) je bil avstrijski arhitekt slovensko-italijanskega porekla. Oče je bil Andrea Perco (=Andrej Perko), mati pa Elisa r. Manaigo. Deloval je največ na Dunaju, pa tudi na Češkem, v ZDA in v Beogradu, kjer je napravil obnovitvene načrte po Prvi svetovni vojni.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]