Pojdi na vsebino

Ptolemajci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ptolemajci
<
p
t		 wAl
M		 iis
>
DržavaStari Egipt, Makedonsko kraljestvo, Mavretanija
Ustanovljeno305 pr. n. št.
UstanoviteljPtolemaj I. Soter
Trenutni vodjaizumrla
Zadnji vladarPtolemaj XV. (Egipt),
Kleopatra VIII. (Cirenajka, Libija)
Nazivifaraon, kralj Makedonije, kralj Mavretanije
PosestvaEgipt, Cirenajka, Ciper, Kanaan

Ptolemajska rodbina (starogrško starogrško Πτολεμαῖοι, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško starogrško Λαγίδαι, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina,[1][2][3][4][5] ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta. Njihova vladavina je trajala 275 let od leta 305 do rimske okupacije Egipta leta 30 pr. n. št.

Ptolemaj I. je bil eden od sedmih telesnih stražarjev, general in odposlanec Aleksandra Velikega. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. je bil imenovan za satrapa Egipta. Leta 305 pr. n. št. se je razglasil za kralja Egipta in bil kasneje znan kot Ptolemaj I. Soter - Odrešenik. Egipčani so Ptolemajce hitro sprejeli za naslednike faraonov neodvisnega Egipta.

Vsi moški vladarji rodbine so se imenovali Ptolemaj. Vse vladarice, med njimi so bile nekatere sestre svojih mož, so se običajno imenovale Kleopatra, Arsinoja ali Berenika. Najslavnejša in zadnja je bila Kleopatra VII., znana po svoji vlogi v političnih borbah med Julijem Cezarjem in Pompejem in kasneje med Avgustom in Markom Antonijem. Njen domnevni samomor je pomenil konec ptolemajske vladavine v Egiptu.

Vladarji in njihove soproge

[uredi | uredi kodo]
Ptolemaj I. Soter

Številke v oklepajih pomenijo leta njihovega vladanja. Pogosto so vladali skupaj s svojimi soprogami, ki so bile pogosto tudi njihove sestre. Več kraljic je vladalo samostojno. Najslavnejša je bila Kleopatra VII. (51-30 pr. n. št.), ki je vladala s svojima bratoma in sinom. Za številčenje vladarjev iz poznega obdobja obstaja več sistemov številčenja. V nadaljevanju se uporabljajo številke, ki jih najpogosteje uporabljajo sodobni znanstveniki.

  • Ptolemaj I. Soter (303–282 pr. n. št.),[6] poročen s Tais, Artakamo, Evridiko in nazadnje z Bereniko I.
  • Ptolemaj II. Filadelf (285–246 pr. n. št.),[7] poročen z Arsinojo in zatem z Arsinojo II. Vladal skupaj s Ptolemajem Epigonom (267–259 pr. n. št.).
  • Ptolemaj III. Everget (246–221 pr. n. št.), poročen z Bereniko II.
  • Ptolemaj IV. Filopator (221–203 pr. n. št.), poročen z Arsinojo III.
  • Ptolemaj V. Epifan (203–181 pr. n. št.), poročen s Kleopatro I.
  • Ptolemaj VI. Filometor (181–164 pr. n. št., 163–145 pr. n. št.), poročen s Kleopatro II., vladal malo časa leta 152 pr. n. št. skupaj s Ptolemajem Evpatorjem.
  • Ptolemaj VII. Neo Filopator (nikoli vladal).
  • Ptolemaj VIII. Everget (170–163 pr. n. št., 145–116 pr. n. št.), poročen s Kleopatro II., nato s Kleopatro III. V letih 131-127 pr. n. št. začasno izgnan iz Aleksandrije. Po spravi se je leta 124 pr. n. št. vrnil.
  • Kleopatra II. (131–127 pr. n. št.) v opoziciji s Ptolemajem VIII. Fiskonom.
  • Kleopatra III. (116–101 pr. n. št.), vladla skupaj s Ptolemajem IX. Latirom (116–107 pr. n. št.) in Ptolemajem X. Aleksandrom (107–101 pr. n. št.).
  • Ptolemaj IX. Latir (116–107 pr. n. št., 88–81 pr. n. št. kot Soter II.), poročen s Kleopatro IV. in nato s Kleopatro Seleno. Med prvim vladanjem vladal skupaj s Kleopatro III.
  • Ptolemaj X. Aleksander (107–88 pr. n. št.), poročen s Kleopatro Seleno in nato z Bereniko III. Do leta 101 pr. n. št. vladal skupaj s Kleopatro III.
  • Berenika III. (81–80 pr. n. št.).
  • Ptolemaj XI. Aleksander (80 pr. n. št.), poročen in do njenega umora vladal skupaj z Bereniko III. Po njenem umoru je 19 dni vladal samostojno.
  • Ptolemaj XII. Neo Dioniz (80–58 pr. n. št., 55–51 pr. n. št.), poročen s Kleopatro V.
  • Kleopatra V. (58–57 pr. n. št.), vladala skupaj z Bereniko IV. (58–55 pr. n. št.) in Kleopatro VI. (58 pr. n. št.).
  • Kleopatra VII. (51–30 pr. n. št.), vladala skupaj s Ptolemajem XIII. Teosom Filopatorjem (51–47 pr. n. št.), Ptolemajem XIV. (47–44 BC) in Ptolemajem XV. Cezarionom (44–30 pr. n. št.).
  • Arsinoja IV. (48–47 pr. n. št.) v opoziciji s Kleopatro VII.

Drugi člani Ptolemajske rodbine

[uredi | uredi kodo]
  • Ptolemaj Keraun, umrl 279 pr. n. št., najstarejši sin Ptolemaja I. Soterja, kralj Makedonije.
  • Ptolemaj Apion, umrl 96 pr. n. št., sin Ptolemaja VIII. Fiskona, kralj Cirenajke. Cirenajko je v oporoki zapustil Rimski republiki.
  • Ptolemaj Filadelf, rojen 36 pr. n. št., sin Marka Antonija in Kleopatre VIII.
  • Ptolemaj Mavretanski, umrl 40 pr. n. št., sin kralja Nube II. Numidijskega in Mavretanskega in Kleopatre Selene II., hčerke Kleopatre VII. in Marka Antonija. Kralj Mavretanije.

Medicinska analiza

[uredi | uredi kodo]

Primarni viri opisujejo številne člane Ptolemajske rodbine kot izjemno debele, na kipih in kovancih pa imajo izbuljene oči in otečene vratove. Slednja simptoma bi lahko bila posledice Basedowove bolezni, ki je malo verjetna posledica patološke debelosti.

Družinske značilnosti kažejo, da so njeni člani verjetno trpeli zaradi več organskih fibrotičnih bolezni, kot sta Erdheim-Chesterjeva bolezen ali družinska multifokalna fibroskleroza, v katerih so se kot posledica morda pojavili vnetje ščitnice, debelost in očesna proptoza.[8]

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Ptolemaj II.
    Ptolemaj II.
  • Ptolemaj III.
    Ptolemaj III.
  • Ptolemaj IV.
    Ptolemaj IV.
  • Ptolemaj V.
    Ptolemaj V.
  • Ptolemaj VI.
    Ptolemaj VI.
  • Kleopatra II. (desno)
    Kleopatra II. (desno)
  • Ptolemaj VIII.
    Ptolemaj VIII.
  • Ptolemaj IX.
    Ptolemaj IX.
  • Ptolemaj X.
    Ptolemaj X.
  • Ptolemaj XI.
    Ptolemaj XI.
  • Ptolemaj XII.
    Ptolemaj XII.
  • Ptolemaj XIII. in Izida
    Ptolemaj XIII. in Izida
  • Ptolemaj XIV.
    Ptolemaj XIV.
  • Kleopatra VII.
    Kleopatra VII.
  • Ptolemaj XV. Cezarion
    Ptolemaj XV. Cezarion

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Jones, Prudence J. (2006): Cleopatra: A Sourcebook. University of Oklahoma Press. str. 14.
  2. ↑ Pomeroy, Sarah B. (1990): Women in Hellenistic Egypt. Wayne State University Press. str. 16.
  3. ↑ Redford, Donald B., ur. (2000): The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt. Oxford University Press.
  4. ↑ Bard, Kathryn A., ur. (1999): Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt. Routledge. str. 488.
  5. ↑ Bard, Kathryn A., ur. (1999): Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt. Routledge. str. 687.
  6. ↑ Wasson, Donald (3. februar 2012): Ptolemy I. Ancient History Encyclopedia. Pridobljeno 1. oktobra 2016.
  7. ↑ Tunny, Jennifer (2001): The Health of Ptolemy II Philadelphus. The Bulletin of the American Society of Papyrologists 38 (1/4): 119-134.
  8. ↑ Ashrafian, Hutan (2005): Familial proptosis and obesity in the Ptolemies. J. R. Soc. Med. 98 (2): 85–86. PMC 1079400  .
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ptolemajci&oldid=5584505«