Wikipedija:Moteče urejanje

Moteče urejanje je vzorec urejanja, ki lahko v daljšem času zajame številne članke in moti napredek pri izboljšanju članka ali gradnji enciklopedije. Moteče urejanje ni vedno vandalizem, čeprav je vandalizem vedno moteč. Vsak primer je treba obravnavati neodvisno, pri čemer je treba razmisliti, ali dejanja kršijo pravila in smernice Wikipedije. Če urejevalec kot vandalizem obravnava situacije, ki niso očiten vandalizem, lahko odtuji ali odžene možne urejevalce in s tem škoduje enciklopediji.

Moteče urejanje ni vedno namerno. Urejevalci so lahko naključno moteči, ker ne vedo, kako pravilno urejati, ali ker jim primanjkuje socialnih spretnosti ali kompetenc, potrebnih za sodelovanje. Dejstvo, da je moteče urejanje dobronamerno, ne spremeni dejstva, da je škodljivo za Wikipedijo.

Povzetek

Wikipedija dolguje velik del svojega uspeha svoji odprtosti. Prav ta odprtost pa včasih privlači ljudi, ki želijo spletno mesto izkoristiti kot platformo za vsiljevanje posameznega stališča, izvirno raziskovanje, zagovorništvo ali samopromocijo. Čeprav so pomembna manjšinska mnenja dobrodošla, kadar jih je mogoče preveriti v zanesljivih virih, in konstruktivni urejevalci občasno naredijo napako, včasih urejevalec Wikipedije povzroča dolgotrajne težave z vztrajnim urejanjem strani ali nabora strani z informacijami, ki jih ni mogoče preveriti v zanesljivih virih, ali vztrajanjem s pripisovanjem neipravičene teže manjšinjskemu stališču.

Moteči urejevalcu kolektivno škodujejo Wikipediji tako, da zmanjšujejo njeno zanesljivost kot referenčni vir in izčrpavajo potrpljenje ustvarjalnih urejevalcev, ki lahko ob nekaznovanem ravnanju motečega urejvalca projekt nezadovoljni zapustijo.

Posamezno urejanje, ki sicer ni moteče, je še vedno lahko del motečega vzorca urejanja. Skupina motečih urejanj si je lahko časovno blizu ali pa so tovrstna urejanja razpršena; pojavijo se lahko na eni ali na več straneh; med seboj so si lahko podobna ali pa se površinsko precej razlikujejo.

Moteči urejevalci lahko svoje vedenje prikrijejo kot produktivno urejanje, vendar se od produktivnega urejanja ločijo po nekaterih značilnostih. Kadar problema ni mogoče razrešiti s pogovorom in ko se nepristranski urejevalci, ki niso urejali sporne strani, na splošno strinjajo (npr. pri prošnjah za komentar ali na podobnem mestu), je nadaljnje moteče urejanje razlog za blokiranje in lahko privede do resnejših disciplinskih ukrepov v postopku reševanja sporov. V skrajnih primerih lahko to vključuje splošno prepoved urejanja spletnega mesta, o čemer odloči Razsodišče ali soglasje urejevalcev.

Pravilo treh vračanj se, če ga moteči urejevalci upoštevajo, ne sme uporabljati kot obramba pred ukrepi za uveljavljanje te politike zoper moteče urejevalce. Kot je navedeno v tem pravilu, »to ni pravica do določenega števila razveljavitev«. Poleg tega morajo urejevalci upoštevati, da pravila treh razveljavitev ne smejo kršiti niti tisti urejevalci, ki poskušajo vrniti moteče urejanje. Čeprav je vandalizem vedno moteč, moteče urejanje ni nujno vandalizem; za ustvarjalne urejevalce je bolje, da sledijo spodnjemu postopku, kot da kršijo 3RR.

Poskusi izogibanja zaznavanju

Zlonamerni moteči urejevalci se skušajo na več načinov izogniti disciplinskim ukrepom:

• Njihove spremembe se pojavljajo v daljšem časovnem obdobju, v tem primeru ni moteče nobeno posamezno urejanje, očitno moteč pa je splošni vzorec.
• Njihova urejanja so večinoma omejena na pogovorne strani; takšna motnja morda ne bo neposredno škodovala članku, pogosto pa drugim urejevalcem preprečuje, da bi dosegli soglasje o tem, kako ga izboljšati.
• V komentarjih se lahko izognejo kršitvam vljudnosti tako, da se vzdržijo osebnih napadov, toda vseeno motijo vljudno in sodelovalno urejanje in pogovore.
• Njihova urejanja so omejena na majhno število strani, ki jih spremlja le malo ljudi.
• Nasprotno so njihova urejanja lahko prazdeljena v širokem naboru člankov, zato je manj verjetno, da bo kateri koli uporabnik spremljal zadostno število zadevnih člankov, da bi lahko moteče urejanje opazil.

Primeri motečega urejanja

Ta smernica zadeva grobe, očitne in ponavljajoče se kršitve temeljnih pravil, ne pa subtilnih vprašanj, glede katerih se razumni ljudje morda ne strinjajo.

Moteči urejevalec je urejevalec, ki kaže težnje, kot so naslednje:

1. Je tendenciozen: Še naprej ureja članek ali skupino člankov, da bi kljub nasprotovanju drugih urejevalcev dlje časa uveljavljal določeno stališče. Tendenciozni urejevalci ne dodajajo samo materiala; nekateri se ukvarjajo tudi z motečimi izbrisi, npr. neprestano odstranjujejo zanesljive vire, ki jih objavijo drugi urejevalci.
2. Ne upošteva pravila o preverljivosti: Ne navaja virov, navaja neciklopedične vire, napačno predstavlja zanesljive vire ali navaja izvirno raziskovanje.
3. Se ukvarja z »motečim označevanjem necitiranih trditev«: Člankom dodaja neupravičene oznake {{navedi vir}} , ko je označena vsebina že citirana, s takšnimi oznakami izraža, da je pravilno citirana vsebina člankov vprašljiva.
4. Ne sodeluje pri oblikovanju soglasja:

   a. Večkrat prezre vprašanja drugih urejevalcev ali zahteve po pojasnilih glede urejanja ali ugovorov glede urejanj.

   b. Večkrat prezre pojasnila drugih urejevalcev glede njihovih urejanj.

5. Zavrača ali ignorira prispevek skupnosti: Upira se moderiranju in/ali prošnjam za komentar, z urejanjem kljub nasprotnemu soglasju nepristranskih urejevalcev še naprej poskuša uveljaviti določeno stališče.

Poleg tega lahko taki urejevalci:

1. Aktivno odganja ustvarjalne sodelavce: Ravna v nasprotju s pravili in smernicami, kot so Wikipedia:Vljudnost, Wikipedija:Brez osebnih napadov ali Wikipedija:Lastništvo člankov – ali nogavičarstvo/lutkarstvo, ki morda ne bo izčrpalo potrpljenja splošne skupnosti, vendar pri nekaterih člankih vseeno močno izčrpava potrpežljivost ustvarjalnih urejevalcev, ki se držijo pravil.

Ponazarjanje stališča

Ko človeka razočara način uporabe pravila ali smernice, ga morda zamika diskreditirati pravilo ali njegovo razlago tako, da ga (po njegovem mnenju) dosledno uporablja. Včasih kdo to počne samo zato, da bi dokazal svoj prav v lokalnem sporu. V drugih primerih lahko poskuša pravilo uveljavljati na splošno nepriljubljen način, da bi ga spremenil.

Takšne taktike so za projekt zelo moteče. Če menite, da je pravilo problematično, je pravo mesto, da izrazite svoje pomisleke, njegova pogovorna stran. Če se preprosto ne strinjate z določenimi dejanji v članku, se o tem pogovorite na pogovorni strani članka ali sorodnih straneh.

Upoštevajte, da lahko nekdo primerno izrazi svoje stališče, ne da bi v Wikipediji za tako ponazoritev ravnal moteče.

Nezmožnost ali zavračanje »razumevanja«

»Z mojim urejanjem ni nič narobe!«

Včasih urejevalci spore nadaljujejo tako, da pri trditvi ali stališču vztrajajo še dolgo po tem, ko se je skupnost soglasno odločila, da bi bil prehod na druge teme bolj ploden. Takšno vedenje moti Wikipedijo.

Če menite, da imate prav, vam to še ne daje pravice, da ravnate, kot da mora skupnost sprejeti vaše stališče, če so vam povedali, da ga zavračajo. Zavrnitev vašega predloga ne pomeni, da vas niso slišali. Nehajte pisati, prisluhnite in razmislite, kaj vam sporočajo drugi urejevalci. Močno se potrudite razumeti njihov pogled in si prizadevajte najti mesta strinjanja. »Prisluhniti« ne pomeni strinjanja.

Včasih so lahko prispevki urejevalcev še naprej moteči in jemljejo čas, tudi ko urejevalci delujejo dobronamerno, na primer tako, da še naprej pravijo, da ne razumejo, v čem je težava. Čeprav je treba urejevalce spodbujati, da so pogumni in opravijo urejanje, če menijo, da imajo prav, je pri tem včasih ovira pomanjkljiva sposobnost. Če skupnost porabi več časa za odpravljanje napak urejevalcev in njihovo poučevanje o pravilih in smernicah, kot se ji zdi potrebno, je morda treba uvesti sankcije.

Razlikovanje od tvornega urejanja

Urejevalci v člankih pogosto objavljajo manjšinska mnenja. To ustreza poslanstvu Wikipedije, če so prispevki preverljivi, ne povzročajo neuravnoteženosti člankov in s, če je relevantno, v skladu s smernico o psevdoznanosti. Dokazno breme nosi urejevalec, ki informacije prvotno posreduje ali želi, da te ostanejo.

Z Wikipedija:Nepristranskost:

Članek mora v skladu z njihovo zastopanostjo pošteno predstavljati vsa pomembna stališča, ki jih je objavil kak preverljiv vir. Mnenja manjšin ne smejo imeti tako obsežnega ali tako podrobnega opisa kot bolj razširjena stališča.

Preverljiva in omembe vredna stališča vključujejo protoznanost, kadar so objavljena v uglednih recenziranih revijah. Urejevalci lahko razumno predstavijo aktivne javne spore ali polemike, ki so dokumentirane v zanesljivih virih; citiranje stališča, navedenega v uveljavljeni znanstveni reviji, učbeniku ali monografiji, samo po sebi ni moteče urejanje. Ta izjema ne velja za pretekla nestrinjanja, npr. o tem, ali se Sonce vrti okoli Zemlje. (Opis samega spora ni problematičen).

Včasih lahko dobronamerne urejevalce zavedejo obrobne publikacije ali se dobronamerno zmotijo pri navajanju trditev. V tem primeru lahko kratek čas razumno zagovarjajo svoje stališče, nato pa ob prepričljivejših dokazih ali nepristranskih povratnih informacijah napako priznajo.

Obravnavanje motečih urejevalcev

Sledi opis modela ukrepanja, vendar teh korakov ni treba nujno izvajati v tem vrstnem redu. V nekaterih skrajnih okoliščinah je lahko najboljši korak hitro sporočilo na Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč; v drugih pa je lahko upravičena hitra prepoved sodelovanja. Toda na splošno lahko pri večini situacij koristi postopno stopnjevanje z upanjem, da bo težavo končno rešil nasednji korak.

• Prvi neciklopedični vnos avtorja, ki se zdi moteč:
  • Predpostavimo dobronamernost. Ne napadajte avtorja, za katerega sumite, da deluje moteče. Vendar pa odstranite necitirano ali neenciklopedično vsebino. Težavo objektivno povzemite v povzetku urejanja. Ostanite zelo vljudni. Na pogovorni strani predlagajte pogovor in/ali povprašajte za vire. Upoštevajte smernico Ne grizite novincev in ravnajte tako, kot da imate opravka z nekom, ki je nov in zbegan, ne pa s problematičnim urejevalcem.
• Če urejevalec vsebino znova doda ali urejanje razveljavi:
  • Če tokrat doda citirano informacijo, ne storite ničesar; v nasprotnem primeru urejanje znova razveljavite, če niste prejeli odgovora na pogovorni strani. Poskrbite za jasno razlago razlike v mnenjih na pogovorni strani članka. To temo navedite v povzetku urejanja. Če je mogoče, na pogovorni strani predlagajte kompromis.
• Če se razveljavljanje in vstavljanje informacij brez virov nadaljuje:
  • Urejanje razveljavite in na strani Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč (ADPOM) zaprosite za pomoč administratorje. Navedite razlike večkratnega razveljavljanja, ki ga je opravil tendenciozni urejevalec. Objava naj bo kratka (ne več kot 250–500 besed), z ustrezno navedenimi razlikami redakcij (dokazovanje z več razlikami) in se osredotočite na vprašanje vedenja uporabnikov (tendenciozni urejevalec ne sodeluje v razpravi/vstavlja informacije brez virov/ignorira soglasje na pogovorni strani). Na ADPOM se poskusite izogniti podrobnemu opisovanju težav z vsebino člankov, saj lahko to zmanjša verjetnost, da bo administrator razumel pritožbo. Opomba: Za najboljši uspeh v pogovoru z administratorji ne sme biti problematično vaše lastno ravnanje. Ves čas ostanite vljudni in se izogibajte večkratnemu razveljavljanju.
• Če je tendenciozni urejevalec navedel vire, ti pa so neprimerni ali napačno interpretirani:
  • Na ADPOM še ne pojdite.
  • Preglejte stran Wikipedija:Reševanje sporov.
  • Po potrebi zaprosite za komentar nępristranskega urejevalca.
  • Nadaljujte s poskusi vključitve urejevalca v dialog. Upoštevajte pravila in smernice, kot je primerno.
• Če so poskusi reševanja sporov zavrnjeni, neuspešni in/ali se težave nadaljujejo:
  • Obvestite urejevalca, ki se vam zdi moteč, na njegovi uporabniški pogovorni strani.
    Problematično urejanje razložite z razlikami redakcij. Z imenom razdelka in/ali povzetkom urejanja jasno navedite, da se vam njegovo vedenje zdi moteče, vendar se izogibajte nepotrebnemu izzivanju. Ne pozabite, da še vedno poskušate umiriti napetosti. Če sodelujejo drugi urejevalci, naj tudi ti objavijo svoje komentarje, da bo jasno, da gre za neodobravanje skupnosti.
• Če tendenciozni urejevalec še naprej razveljavlja:
  • Uporabite predloge {{subst:ou-moteče1}}, {{subst:ou-moteče2}}, {{subst:ou-moteče3}} in {{subst:ou-moteče4}}.
  • Če predpostavimo, da gre v tem trenutku za enega urejevalca proti mnogim, nadaljujte z razveljavljanjem urejanj tendencioznega urejevalca. Če v 24-urnem obdobju preseže tri razveljavitve, to sporočite na Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč (vendar pazite, da pravila razveljavljanja ne prekršite sami!). Vendar en tendenciozen urejevalec ne more ohraniti problematične vsebine kljub številnimi drugim urejevalcem, ki razveljavljajo njegove popravke.
• Če tendenciozni urejevalec ne prekrši pravila treh razveljavitev (3RR) ali če ni dovolj urejevalcev, ki bi uveljavljali pravila Wikipedije:
  • Na ADPOM napišite še eno poročilo.
• Če urejevalec še naprej ignorira soglasje o kateri koli odločitvi, sprejeti na ADPOM:
  • Znova zaprosite za pomoč na Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč za posredovanje administratorjev, pri čemer navedite soglasje s prejšnjih pogovornih ali obvestilnih strani. Eden od administratorjev mora izreči opozorilo ali urejevalca začasno blokirati, kakor je primerno.
• Če blokiranje ne odpravi težave ali če na ADPOM še vedno ne morete pritegniti pozornosti in ste preizkusili vse druge poti:
  • Oblikuje se mediacijski odbor, kot je opisano na strani Wikipedija:Mediacija. Če rešitve ni mogoče rešiti z mediacijo, se vzpostavi Razsodišče, katerega odločitev je dokončna. Razsodišče presoja le o vedenju uporabnikov in ne o vsebini člankov.

Blokiranje in sankcije

• Moteče urejanje lahko privede do opozorila in nato stopnjujočega se blokiranja, ki se običajno začne s 24-urnim blokiranjem.
• Računi, ki se uporabljajo predvsem za moteče urejanje, bodo najverjetneje blokirani za nedoločen čas.

Prvi april

Vsa urejanja na prvi april morajo biti še naprej skladna z vsemi veljavnimi pravili in smernicami Wikipedije, vključno z (vendar ne omejeno na) pravili o urejevalskih vojnah, izogibanju osebnim napadom in biografijah živečih oseb. Razen glavne strani v imenskem prostoru člankov ne sme biti šaljivih urejanj, ta pa morajo biti označena s predlogo {{Humor}} (ali enakovredno predlogo), da se izognemo zavajanju uporabnikov.

Glej tudi

• Wikipedija:Smernice za pogovorne strani